Ta hip jih najbolj skrbi jeseni 2021 sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki po njihovo, kar opozarjajo že ves čas, ni dober, "je 'invaliden', ne ureja bistvenih vsebin in se ga sploh ne da izvajati. Torej je bil v resnici le kljukica na papirju za tedanjo oblast. Od vaše vlade pričakujemo veliko več, saj smo dobili tudi takšne predvolilne obljube," je povedala predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.
Dodala je, da je zakon trenutno (še) na ministrstvu za zdravje, zato od Bešič Loredana Srebrna nit pričakuje, da ga pospešeno uredi. Predvsem bi radi, da sprejmejo ključno odločitev, kako bo država zagotovila sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Financiranje zakona namreč še ni povsem jasno. Vlada predvideva prehodno obdobje do popolne uveljavitve zakona do leta 2025. Do takrat naj bi sredstva, ki manjkajo, zagotovil proračun, kasneje nova oblika zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Torej naj bi se v posebno blagajno za dolgotrajno oskrbo preusmeril del sredstev iz zdravstvenega zavarovanja, del sredstev iz blagajne za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Manjkajoči del, ki je trenutno ocenjen na več kot 335 milijonov evrov, pa naj bi zbrali z dodatno obdavčitvijo plač. Kot je predvideno v zakonu, naj bi uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo bremenil tako delodajalce kot delojemalce. Skupna prispevna stopnja naj bi se zvišala z 38,2 odstotka na 40,1 odstotka. Koliko bodo v resnici prispevali delodajalci in delojemalci, zakon ne določa, saj naj bi to sprejeli v novem zakonu do leta 2025.
(Ne)dostojno umiranje
"Dovolj nam je obljub in čakanja! Kje bodo do tedaj živeli tisti, ki ne morejo biti doma, niti v domovih starejših, kje in kako bodo umirali? Tudi v hudih bolečinah, čakajoč, da politika uredi zakonodajo? Gre tudi za vašo odgovornost, ki je ni kam preložiti," so besede Marolt Medenove, ki jih uperja v vlado in ministrstvo pod vodstvom Bešič Loredana.
Povedala je še, da v združenju pričakujejo tudi njegov konkreten odziv in pojasnilo vsem državljanom, kaj pomeni vložitev pobude za zakonodajni referendum o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo je konec julija vložila SDS.
Za konec sogovornica podčrta, da jih najbolj zanima, kam je danes umeščena celovita skrb za starejše oz. katero ministrstvo je pri tem ključno in kako si predstavljajo medresorsko sodelovanje, "da presežemo dosedanje delitve na zdravstvo in socialo". Zanima jih še, kdaj bodo podpisane kadrovske standarde in normative za področje zdravstvene nege, saj je kadrovska problematika v zdravstvenih zavodih; še posebej v socialnih, izjemno težka.
Minister, to vam sporočajo
Srebrna nit meni, da bi bilo treba napisati celo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, saj "obstoječi ni primeren in ga bo težko toliko popraviti, da bo uporaben v praksi." Predlagajo, da jih minister za zdravje sprejme osebno na pogovor, "ker si želimo razjasniti več področij, ki zadevajo starejše in pomagati s svojimi predlogi in pripombami na zakon," je sporočilo Srebrne niti za Danijela Bešiča Loredana.
Sporočajo mu še, da imajo predloge, kaj je treba nujno in nemudoma narediti na področju zdravstvene oskrbe starejših brez obsežne spremembe zakonodaje, "saj čas teče; tudi vaši vladi, ne le starejšim, ljudje začenjajo ocenjevati učinkovitost politike. Približuje se zima, morda nove težave s korono, prezračevanjem v DSO-jih in tako dalje," so sklenili svoje misli in napovedali, da bodo jutri z novim ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem, na to temo podali skupno izjavo.
Dolgo, predolgo
Slovenija je na zakon o dolgotrajni oskrbi čakala 20 let. Zdaj, ko ga ima, pa nanj padajo kritike. Veliko pomislekov je izrazila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je morala spisati kar 41 strani dolg dokument, da je lahko opredelila vse napake. Celoten zakon ima 65 strani.
Kaj natanko prinaša zakon, je težko opredeliti, saj je ponekod precej nedodelan in se zanaša na podzakonske akte in zakone, ki bodo še sprejeti. Dejstvo je, da se precej razlikuje od osnovnega predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja.
Njegovo bistvo naj bi bilo urediti dolgotrajno oskrbo tako, da bi zagotovili njeno financiranje v instituciji, na domu ali pa oskrbo, ki bi jo izvajal družinski član, oziroma denarni prejemek, s katerim bi si oseba sama zagotovila potrebno oskrbo. Pri tem je pomembno določilo, da se na podlagi tega zakona financira le oskrba, ne pa tudi namestitev in prehrana.
Do česa bomo upravičeni
Natančneje, iz sredstev za dolgotrajno oskrbo se bodo financirale pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih; pomoč pri podpornih dnevnih opravilih; zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila; storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitve e-oskrbe.
Zakon te storitve tudi natančneje opredeljuje: Oskrbovancem se kot pomoč pri osebnih dnevnih opravilih zagotovi pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek. Kot pomoč pri podpornih dnevnih opravilih šteje pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, priprava in postrežba obrokov, spremstvo upravičenca v zvezi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe. V okviru zdravstvene nege zakon predvideva spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca, pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska.
