»V zadnjih dveh mesecih se je dobavljivost surovin, materialov in polizdelkov izboljšala, kar kažejo podatki nabavnih menedžerjev v Evropi, kot tudi podatki o zalogah v industriji in trgovini,« nam je povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije. Podatkov, da bi trenutno pri nas primanjkovalo katerih surovin, trenutno nimajo, je pa v svetu še vedno veliko pomanjkanje polprevodnikov, kar je največji izziv za avtomobilsko industrijo, pa tudi za elektro in elektronsko branžo, pravi. To potrjujejo tudi v Revozu, največjem slovenskem proizvajalcu avtomobilov. »Največja težava, s katero se v Revozu trenutno soočamo, je kriza na področju oskrbe z deli – predvsem elektronskimi. V letošnjem letu smo zaradi krize s polprevodniki zabeležili triintrideset nedelovnih dni, torej dni, ko proizvodnja zaradi krize v oskrbi ni obratovala. Ker smo marca tudi zmanjšali obseg proizvodnje z ene izmene in pol na eno izmeno, v letošnjem letu pričakujemo nekoliko nižje prihodke.«
Kaj so polprevodniki
Kaj so pravzaprav polprevodniki, ki jih uvrščamo med polproizvode, so nam pojasnili na Revozu: »Polprevodniki ali čipi so majhna elektronska vezja, ki so tehnološko bolj ali manj zahtevna, ter so sestavni del številnih sestavnih delov avtomobila (potovalni računalnik, kamere, radarji, sistem pomoči pri vožnji in tako dalje). Odvisno od stopnje opreme in tehnološke naprednosti posameznega modela lahko ta vsebuje od nekaj sto do več kot tisoč polprevodnikov.« Do pomanjkanja prihaja predvsem zaradi povečanega povpraševanja (čipe danes zahtevajo praktično vse 'pametne' naprave, od gospodinjskih aparatov do avtomobilov, postajamo pa vse bolj 'pametna družba' in potreba po polprevodnikih je res ogromna), proizvodnja pa se tako hitri krepitvi povpraševanja ne more prilagoditi na kratek rok.
Višje cene surovin in energentov
Poleg tega so se zaradi nedavne krize pri nabavi surovin cene le-teh strmo dvignile. »To se še posebej odraža na baterijah, ki jih vgrajujemo v električne avtomobile twingo electric,« pravijo pri Revozu. Tudi pri gospodarski zbornici Slovenije to potrjujejo: »Cene surovin (pretežno jih uvažamo) so bile v maju za tretjino dražje, energenti pa so se podražili za kar 190 odstotkov. Pretežen del naftnih derivatov in zemeljskega plina uvažamo, zato višje cene zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstvom in ogrožajo bruto marže v gospodarstvu (še posebej pri B2B izvoznikih).« Kako so se sicer podjetja prilagodila pomanjkanju surovin in povišanim cenam? »Pospešila so vlaganja v energetsko avtonomijo (proizvodnja električne energije iz solarnih elektrarn), iščejo substitute za zemeljski plin, vlagajo v razvoj avtomatizacije, ki porabi manj energije. Iščejo alternativne surovine, tudi reciklate, ki bi jih lahko uporabili pri proizvodnji izdelkov,« pove Ivanc.
Optimistične napovedi
Profesionalni napovedovalci sicer pričakujejo, da se bo pretežen del surovin v prihodnjih mesecih cenil. »Mi smo sicer mnenja, da ne bo nujno tako, ker se fiskalne spodbude v Evropi namenjajo ohranjanju povpraševanja in bo investicijski cikel zagotavljal povpraševanje po vrsti pomembnih surovin,« napoveduje Ivanc. Tudi v Revozu pričakujejo, da se bo kriza z elektronskimi deli nadaljevala tudi v drugi polovici letošnjega leta, a v manjšem obsegu.«Pomanjkanje polprevodnikov in povišane cene surovin seveda občutijo tudi kupci avtomobilov, ki morajo na nove avtomobile, ki so jim poskočile cene, tudi dlje časa čakati.
Višje cene
»V zadnjem letu in pol je v celotni industriji prišlo do večkratnih krepkih podražitev materialov in energije, kar je posledično imelo vpliv na rast cen. Gre za trend, ki je globalen in zajema vse trge in avtomobilske znamke,« na primer pravi Petr Podlipny, direktor znamke Škoda pri Porsche Slovenija. Temu pritrjujejo tudi pri skupini Renault Nissan Slovenija. »Vozila naših, pa tudi vseh drugih znamk, tako nova kot rabljena, so se po vsej Evropi v zadnjem letu podražila od nekaj odstotkov do približno deset odstotkov. Glavni razlog za višje cene vozil je podražitev sestavnih delov vozil, od osnovne kovine do sofisticiranih elektronskih komponent, logisti ob tem poročajo o močni podražitvi prevozov … Na višje cene vpliva tudi čedalje strožja evropska zakonodaja o emisijah, zaradi katere morajo imeti bencinski in dizelski motorji vgrajene čedalje zahtevnejše visokotehnološke komponente, ki uspešno zmanjšujejo emisije, žal pa tudi dražijo proizvodnjo takih motorjev. V Sloveniji žal nimamo moči, da bi na te cene lahko vplivali v smislu blaženja podražitev, ampak lahko tem evropskim trendom le sledimo.«
Kupci čakajo na avtomobile
Ne le cene, problem so tudi čakalne dobe na nov avtomobil. »Tako kot pri ostalih avtomobilskih znamkah tudi pri nas, zaradi pomanjkanja polprevodnikov ter drugih sestavnih delov, beležimo občutno zmanjšanje zaloge in krepko podaljšanje dobavnih rokov. Kupci tako čakajo na nov avtomobil od tri do dvanajst mesecev, v povprečju okoli pol leta. Seveda je zelo odvisno od posameznega modela in njegove konfiguracije naročila – kakšno opremo izbere stranka,« pojasni Podlipny iz Porsche Slovenija. Podobno so povedali pri Renault Nissan Slovenija: »Pomanjkanje polprevodnikov je prizadelo celotno avtomobilsko industrijo in vse znamke. Proizvajalci se že dobro leto soočamo z manjšo količino vozil, saj je pomanjkanje čipov globalno in vpliva na proizvodnjo vseh modelov, tako množičnih kot premijskih. Ob tem povpraševanje po avtomobilih ostaja, a dejstvo je, da se je avtomobilski trg zaradi težav na strani dobave v zadnjem letu zmanjšal.«Tudi pri njih se čakalne razlikujejo glede na posamezne modele, trenutno stanje zalog, pa tudi nabor opcijske in dodatne opreme, ki jo ob naročilu izbere kupec. »Trenutno imamo v svoji prodajni mreži kar nekaj modelov vozil na zalogi, za vozila, ki jih je potrebno naročiti, pa v sodelovanju s pooblaščenimi prodajalci poskušamo kupcem zagotoviti optimalne rešitve glede na njihove želje in pričakovanja.«
Če nameravate torej kupiti nov avto, se pripravite, da boste nanj lahko kar nekaj časa čakali.
