Viski iz jarega ječmena
Žgane pijače lahko dajo piko na i dobri hrani, povrh pa prispevajo k boljši presnovi. Ob domačem konjaku so posebno ponosni še na prekmurski viski, narejen iz domačega jarega ječmena.
Destilarna se je v nekaj letih razvila v uspešno zgodbo, ki dopolnjuje bogato turistično ponudbo Lovenjakovega dvora. »Z njo sem res zadovoljen. Ne gre samo za hobi, ampak za nenehno preizkušanje nečesa novega,« pove Štefan Pavlinjek. Butična destilarna tudi dopolnjuje bogato turistično ponudbo Pomurja, ki postaja vse bolj mikavno za ljudi iz drugih krajev, saj tu najdejo sprostitev in polno preživijo prosti čas.
Tast in zet
Odločitev o žganjekuhi je padla v letu, ko je v kleti ostalo nekaj vina in so ga v manjšem kotlu skuhali v vinsko žganje. Po lastni tehnologiji ga pripravljajo še danes, posebno skrb pa namenjajo izbiri visokokakovostnega vina, iz katerega pridobivajo vinsko žganje, in izbiri pravega lesa, ki pijači daje potreben tanin. Štefanjak je samo ena od petnajstih vrst žganih pijač destilarne St. Stefan, ki jih ponujajo gostom v hotelu Štrk in svoji restavraciji, za obiskovalce destilarne pa pripravljajo tudi degustacije žganih pijač. »Z vsem tem odkrivamo novo zgodbo, ki je v tujini že zelo uveljavljena, pri nas pa je doslej nismo spodbujali. Mislim pa tudi, da smo prav mi veliko prispevali, da se žgane pijače ponujajo kot dobrodošlica ali zaužijejo ob koncu obroka.« K pitju kakovostnih žganih pijač, ki vsebujejo od 13 do 40 odstotkov alkohola, spada zlasti visoka kultura pitja, katere bistvo je okušanje.
Vrhunec arom
Žgane pijače se ponujajo v posebnih majhnih kozarcih, ob postrežbi pa morajo biti ravno prav ogrete ali ohlajene, da dosežemo pravi »bouquet«, torej vrhunec arom. Žgane pijače dajo piko na i dobri hrani, povrh pa prispevajo k boljši presnovi. Ob domačem konjaku so posebno ponosni še na prekmurski viski, narejen iz domačega jarega ječmena. »Gre za specifičen okus, v katerem zaznavaš ječmen, in se po tem, da ni oster, ampak zelo blag, prilega tej pokrajini,« ga opiše Štefan Pavlinjek. V destilarni St. Stefan je mogoče dobiti različne vrste žganih pijač in marsikdo od starejših obiskovalcev se ob tem spomni na okuse iz mlajših let. Iz kutin, ki rastejo v domačem sadovnjaku, pripravljajo kutinovo žganje, iz domačih zelišč pa travarico. V ponudbi imajo tudi grenčico, v kateri so ujete arome devetdesetih vrst rož in zelišč. Med bolj priljubljenimi pijačami, po kateri posegajo gostje Lovenjakovega dvora, pa je kavni liker. Njegova priprava je zahtevna. V konjaku namreč namakajo kuhano pravo kavo in kavo v zrnju, kar se luži dve leti, nato pa se pijača »došola« in shrani v steklenice. Dobrega okusa so, kot pravi sobesednik, tudi njihovi džini.
Butično je in naj ostane
»V proizvodnjo pijač je vloženih veliko sredstev, saj je trošarino treba plačati, še preden pijačo prodaš. Drage so tudi analize, vendar se to izplača,« o gospodarnosti dejavnosti pravi Štefan Pavlinjek. Kljub temu obsega proizvodnje ne bodo povečevali, temveč se bodo še naprej trudili za ohranjanje kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Prekmurje nima velikih vinskih kleti in industrijske proizvodnje alkoholnih pijač, ampak samo butično ponudbo. »In tako naj tudi ostane. Kajti tisti, ki vstopi na velike trge, na njih ne doseže cene, kot bi si jo želel,« izpostavi vinski vitez in konzul omizja Pomurja. »Najboljše je vino prodati doma, zraven pa prodati še kakšno šunko ali domači narezek. Dobremu vinu se prilega dobra hrana, na koncu pa pride na mizo še kaj žganega,« pove Pavlinjek in povabi vse, ki si zaželijo teh užitkov, da pridejo v goste. Okusi namreč niso prirojeni, temveč se nanje navajamo in se o njih učimo pozneje.
