Novice Svet24

Večer

Šest navadnih jogurtov, liter mleka, štruca belega kruha, napolitanke, milo za prhanje, jagodni sok, maslo, kvas, riž in kilogram špagetov je na pult v eni od ljubljanskih prodajaln zložila starejša ženska in skrbno pregledovala izbrane izdelke. Prodajalko je potiho opozorila, da končni znesek ne sme biti višji od dvajset evrov. Še preden je ta skenirala vse izdelke, je bil znesek, ki ga je navedla ženska, presežen. »Kaj pa zdaj?« jo je vprašala. Nakupovalka je z veliko zadrege pripomnila, da tistega, kar je višek, ne bo imela. Mlajši moški, ki je stal v vrsti, se je nemudoma ponudil, da bo poravnal ves znesek, skupaj s tistim, česar ženska zaradi finančne stiske ne bi mogla kupiti. »V pokoju sem, zaradi nizke pokojnine moram paziti dobesedno na vsak evro. Včasih se v trgovini uštejem in vzamem izdelek preveč, potem pa mi je nerodno,« je med iskreno zahvalo pojasnjevala moškemu, ki ji je priskočil na pomoč. Tovrstnih primerov je ob podražitvi življenjskih stroškov vse več, mnogi so skriti za zaprtimi vrati.

Suša, pozebe in inflacija

V Trgovinski zbornici Slovenije so že v začetku tega leta povedali, da so razlogi za podražitve različni. »Na primer podražitve surovin, energentov, transporta, embalaže, vpliv vremena – suša, poplave, pozebe, tako na lokalni kot tudi na svetovni ravni. Iz statističnih podatkov izhaja, da je bilo v Sloveniji od leta 2000 dalje kar 13 od skupaj 22 let takšnih, v katerih se je hrana dražila nekoliko bolj od drugih izdelkov.«

Prav letos je eno izmed teh let. Inflacija je neukrotljiva. Junija so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni povprečno zvišale za 10,4 odstotka, in hrana je poleg draženja naftnih derivatov ter električne energije med glavnimi krivci za to. Živila so se na letni ravni podražila za kar 12,8 odstotka, pri tem pa so najbolj izstopale cene kruha in izdelkov iz žit, te so se dvignile za 16,2 odstotka, ter mesa, ki se je podražilo za 12,9 odstotka. Torej živila, ki so neposredno odvisna od žit. Spomnimo, da je pomanjkanje žit na mednarodnih trgih zaradi vojne v Ukrajini, ki je poleg Rusije ena od pomembnejših svetovnih izvoznic žita, cene poneslo v nebo. Borzne cene pšenice denimo so se podvojile. Ker je pšenica generator cen v živilski industriji, so začele naraščati cene tudi v drugih kategorijah hrane.

V štirih mesecih za dobra dva evra več

Cene nekaterih osnovnih izdelkov so preverili pri časopisu Večer. Izbrali so 14 izdelkov in njihove cene spremljali pri treh trgovcih – Hoferju, Mercatorju in Sparu. Pokazalo se je, da se je košarica izdelkov podražila v vseh izbranih trgovinah. Najmanj bi za izbrane izdelke plačali v Hoferju, največ pa v Mercatorju, enako je bilo marca. A podražitve so lahko za številna gospodinjstva priložnost, da začnejo nakupovati preudarno in preverijo, ali obstajajo kakovostni, a cenejši nadomestki izdelkov, po katerih običajno posegajo.

Primerjalni testi pogosto razkrijejo, da ne cena ne znamka nista vedno merilo kakovosti, so pred časom opozorili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Svetujejo, da se po večje nakupe prehrambnih izdelkov vedno odpravite z nakupovalnim seznamom. Ne pustite se zavesti impulzivnim nakupom samo zato, ker so izdelki v akciji. Z doma sestavljenim nakupovalnim listkom okvirno načrtujete tudi obroke in potrebne sestavine zanje. »V trgovino se nikoli ne odpravite lačni. Prazen želodec vas namreč lahko zavede v nakup nenačrtovanih dobrin, zaradi česar boste presegli načrtovani izdatek.« Zdaj je čas, da spremljate akcijske ponudbe različnih trgovcev, tudi prehrambnih izdelkov, in niste zvesti le enemu trgovcu. Akcijske ponudbe preglejte doma in sestavite nakupovalni seznam. Pri tem opustite lov za akcijami posameznih izdelkov, v katerem obiščete pet različnih trgovcev, da pri njih opravite nakup enega izdelka v akciji, saj boste porabili več za gorivo in ne nazadnje več časa. S tem bo vaše nakupovanje vse prej kot trajnostno.

Številni ukrepi, a zaradi njih ne bomo kupovali ceneje

Vse to so ukrepi, ki jih lahko sprejmejo gospodinjstva in za kak evro znižajo potrošnjo. Kaj pa na ravni države? Vlada je hitro po prevzemu položaja napovedala serijo ukrepov proti energetski in prehranski draginji. Na področju prehrane so povečali odkup pšenice za blagovne rezerve in objavili javni razpis, na podlagi katerega bodo dodatno odkupili 40.000 ton krušne pšenice. Pripravili so tudi ukrepe za pomoč kmetom, s katerimi bodo z enkratno pomočjo ublažili njihove stroške zaradi podražitev reprodukcijskih materialov, električne energije in nafte. »Vse to niso ukrepi, ki bi zmanjšali draginjo in bi imeli vpliv na končnega potrošnika. Zaradi tega mi ne bomo kupovali cenejšega kruha,« je že večkrat kritično ukrepe komentiral agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Če je vlada na področju elektrike, pogonskih goriv in zemeljskega plina državljanom pomagala z uravnavanjem cen, pri hrani tega za zdaj ni. »In niti ne more biti,« je prepričan Emil Erjavec, prav tako agrarni ekonomist. Čeprav je tak način ubrala na primer sosednja Madžarska, Erjavec pravi, da to počne mimo pravil Evropske unije. »Na trgu s hrano smo v Evropi del enotnega trga in enotnih pravil. Prevečkrat iščemo analogijo z energetskim trgom, ki je bistveno bolj v rokah države in se z določenimi instrumenti lahko regulira. Ne mislim, da pri hrani trga ni treba urejati, a dejstvo je, da moramo to reševati kot del Evropske unije. Sami ne moremo in ne smemo.«

Prvi cenik vladne košarice bo objavljen septembra

Država je zato namesto regulacije ustvarila svojo košarico prehranskih izdelkov, ki jo bo zdaj redno spremljala. »S Trgovinsko zbornico Slovenije je bila dogovorjena okvirna košarica 15 živil. Namen je doseči večjo transparentnost cen primerljivih izdelkov, omejiti cenovne pritiske na potrošnika in doseči informiranega potrošnika, ki bo z izbiro ohranjal svojo kupno moč,« ukrep pojasnjujejo pristojni.

Od septembra naprej bi tako na posebni spletni strani cenike trgovcev osveževali vsakih 14 dni. Predvideno je tudi, da bodo spremljali cene izbranih živil v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, in sicer trikrat v sedmih mesecih, na začetku, na sredini in na koncu opazovanega obdobja. V košarico so uvrstili belo moko, beli kruh, testenine, goveje zrezke, svinjske zrezke, piščančji file, liter mleka, tekoči jogurt, sir, maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in sladkor.

Premier Robert Golob je sredi junija dejal, da imajo trgovci precej različne cene in marže, zato bo vlada vzpostavila jasen prikaz, kje so cene za osnovno košarico izdelkov nizke in kje so »očitno astronomske«. Kot je dodal, ne bodo delali negativne reklame, ampak pozitivno za tiste, ki se bodo izkazali z najnižjo ceno osnove košarice in najnižjimi maržami. A stroka je tudi do tega ukrepa precej kritična. »Upal sem, da so opustili to misel na vladno košarico, saj s takim ukrepom v tržnem gospodarstvu ne moreš narediti veliko,« je dejal Erjavec, ki je prepričan, da tako ustvarjanje cenikov ni nekaj, s čimer bi se ukvarjala vlada, ampak kvečjemu druge institucije, potrošniška združenja. »Neodvisne. Morda Zveza potrošnikov, ne pa vlada v sodelovanju s trgovinsko zbornico,« pravi.

Povprašali smo, ali ZPS takšno košarico v času največje prehranske draginje pripravlja (podobno, kot so to počeli v času uvedbe evra), vendar odgovora nismo prejeli. Da gre bolj za simbolično opozorilni ukrep, ki ne bo imel nobene teže, je prepričan Erjavec in meni, da zaradi tega ljudje ne bodo kupovali ceneje. »Pri taki masi in takem obsegu različnih prehranskih izdelkov je težko najti uniformne proizvode, ki bi jih lahko primerjali med seboj. Če že, pa nikakor ne najdemo uniformnih kupcev,« je prepričan. »Tovrstni ukrepi imajo lahko celo nasproten učinek. Med potrošniki se bosta krepila nezadovoljstvo in občutek, da je kriza še večja, kot je v resici. Čeprav zagotovo kriza je.«

Maloprodajne cene bi morali razčleniti po verigi

Takšni inovativni pristopi države so po njegovem mnenju povsem nepotrebni, saj imamo na voljo utečene sisteme. »Upam, da bomo fazo odkrivanja javnih funkcij kmalu opustili in začeli fazo zakonodajno relevantnih aktivnosti. Veliko instrumentov je na voljo, le uresničiti jih je treba. Tu so socialna politika, potrošniška in kmetijska politika,« je kritičen. Po njegovem mnenju je tako najbolj smiselno, da najranljivejšim gospodinjstvom čim prej pomagamo z vavčerji ali dodatki. »Razmere so zelo zahtevne in posamezni sloji ljudi potrebujejo pomoč. Ta naj se prenese prek družbenih mrež ali humanitarnih organizacij. Zdaj je pač treba paziti na najšibkejše, ne pa da z vrha sprožamo intervencije, ki so sporne z vidika pravil Evropske unije in naše zakonodaje,« pravi.

Takih pomoči za zdaj ni na mizi, je pa premier omenil možnost razširitve ukrepa košarice na način prikaza cen po verigi preskrbe s hrano na podlagi zakona o nadzoru cen. To bi pomenilo, da bi na izdelku točno videli, koliko je od maloprodajne cene na primer za liter mleka prejel kmet, koliko mlekarna in kolikšna je marža trgovca. To je veliko bolj smiselna poteza, ki pa je kljub zavedanju, kako pomembna je, do zdaj ni vpeljala še nobena vlada. O nujnosti tega se sicer govori že dvajset let. »Sodobne države imajo tak natančen pregled košaric osnovnih živil. Na primer Američani so tukaj dober primer, v Evropi pa se to le poskuša. Lobiji se temu skrbno upirajo,« pojasnjuje Erjavec. Če bi imeli pregled, bi vedeli, kdo dobi koliko in na račun koga ter kdo nosi večje in kdo manjše inflacijske pritiske. Imeli bi točne statistične podatke, ki so osnova za vse nadaljnje ukrepe, zdaj pa se vse vrti le okoli čustev. »Zdaj vsi trpijo. Kdorkoli, ki ga vprašate, bo rekel, da je izigran. Potrošniki, trgovci, živilska industrija in kmetje. Vsi členi so na slabem – tako pravijo, a podatkov žal nimamo,« je oster Erjavec.