"Če bodo potrebni novi omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, bo moje ključno vodilo zagotoviti, da so ukrepi sprejeti skladno z načelom zakonitosti ter da predstavljajo zakonit in sorazmeren poseg v človekove pravice. Tega v mandatu prejšnje vlade ni bilo," je dejala.
Ob tem je spomnila na nedavno sprejeto novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. "Ključni cilj zakona je uvedba ustrezne zakonske pravne podlage, ki vladi omogoča, da v času epidemije sprejema ukrepe tudi brez soglasja parlamenta, hkrati pa zagotavlja določene varovalke, kdaj in pod kakšnimi pogoji mora vlada v primeru sprejemanja ukrepov seznaniti poslance," poudarja ministrica.
Med ključnimi zavezami iz koalicijske pogodbe je tudi odprava krivičnih kazni, ki so jih državljani v času epidemije covida-19 prejeli na podlagi neustavnih odlokov vlade Janeza Janše. Ministrica poudarja, da cilj abolicije krivičnih kazni ni ustavitev vseh prekrškovnih postopkov, uvedenih zoper državljane v času epidemije, temveč predvsem ugotoviti, kateri postopki so bili uvedeni na podlagi nezakonitih in neustavnih ukrepov nekdanje vlade.
Na ministrstvu zdaj pripravljajo "prvo fazo" analize vladnih ukrepov, še vedno pridobivajo tudi podatke o vseh prekrškovnih postopkih in globah, ki so jih v času nekdanje vlade zoper posameznike sprožili različni inšpekcijski organi in policija. "Gre za ogromno število prekrškovnih postopkov," pravi.
Pri presoji, ali je bil prekrškovni postopek nezakonit, se bodo naslonili na odločbe ustavnega sodišča, se pa ministrica nagiba tudi temu, da "sami poskušamo oceniti, ali je šlo v nekaterih primerih prekrškovnih postopkov za ustaven ali neustaven poseg. Končno odločitev o tem bomo sprejeli skupaj z ministrstvom za notranje zadeve in vlado, o tem se bomo posvetovali tudi z zunanjimi strokovnjaki ter drugimi deležniki, ki lahko pomagajo osvetliti ta vprašanja", napoveduje. Ne bodo pa opuščali postopkov, ki so bili uvedeni zakonito, zaradi nasilništva, poudarja. "Nasilništvo ni dopustno in tudi ni ustavno varovana kategorija," je opozorila.
Glede opozoril pravnikov, da postopkov, ki so se že začeli in že tečejo po zakonu o prekrških, ni mogoče kar ustaviti, pa ministrica poudarja, da se bo teh dilem treba lotiti sistemsko, tudi s sprejetjem posebnega sistemskega zakona, saj bi drugačne rešitve lahko pomenile poseg izvršilne v sodno vejo oblasti. "Posebni sistemski zakoni za popravo krivic so se v Sloveniji že sprejemali, torej to ni novost. Bomo pa morali zelo natančno premisliti, kako ustaviti prekrškovne postopke, da ne bi prihajalo do novih krivic," poudarja.
