Težave svetovalnih služb v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih so različne. "V šolah je zdaj dovoljeno zaposlovanje več svetovalnih delavcev, ni pa ljudi, ki bi se dejansko zaposlili, niti ni izobraževanj, ki bi primeren kader hitro zagotovila," je opozorila predsednica društva Ajda Erjavec. "Vsesplošno pa imamo še vedno izrazito poslabšano stanje na področju duševnega zdravja," je podčrtala.
Po njenih besedah v Sloveniji ni strategije, kako bi nagovorili pomanjkanje strokovnjakov na vseh nivojih. Zavod za šolstvo načrtuje prenovo smernic za svetovalno delo do januarja 2023, v društvu pa so mnenja, da kakovostnih smernic ne morejo pripraviti, če ne bodo v dialog vključili vseh deležnikov. "Sicer bo tako kot je zdaj, ko imamo smernice iz leta 1999, ki so kar dobro napisane, ampak niso izvedljive," so besede Erjavčeve.
Kriza s kadrom
Strokovna skupina na zavodu za šolstvo, ki oblikuje smernice, vključuje le šolnike. V društvu pa opozarjajo, da v taki zasnovi skupine ne morejo ničesar premakniti na področju svetovalnega dela. Predsednica društva je dejala, da svetovalni delavci zelo dobro zaznajo, kaj v šolskih podsistemih ne deluje, zato predlagajo krepitev svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju.
Na posvetu bo ključna aktivnost odpiranje prostora za dialog med vsemi sferami svetovalnih služb. To so pedagoška, socialna in zdravstvena sfera, vsi pa se soočajo s kadrovsko krizo. "Zato jih v praksi ni mogoče kakovostno okrepiti brez načrtne in medresorsko usklajene politike zaposlovanja in razvoja kadrov," menijo v društvu.
