Če bodo evropski poslanci danes z glasovanjem prižgali zeleno luč vstopu Hrvaške v območje evra, bo novo valuto ta država imela od 1. januarja 2023 dalje. Glasovanje sledi konvergenčnem poročilu Evropske komisije za leto 2022, v katerem je ta dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023.
Je pa ta valuta v neformalnem obtoku že zdaj, saj lahko marsikje račun poravnamo v evrih. Tako je denimo na cestninskih postajah, kjer nam, če jim izročimo evre, ostanek vrnejo v kunah oziroma lipah.
Česa se bojijo Hrvati
Samostojni svetovalec Damir Sirotić je za Primorske novice povedal, da je poslovni svet uvedbi evropske valute naklonjen, "saj bo poslovanje v veliki meri poenostavljeno, morda tudi cenejše. Upoštevati moramo, da je velik del istrskega gospodarstva usmerjen na trge Evropske unije, dobra tretjina podjetij je tako usmerjena le na trge z evrom in za domači trg niti ne delajo, ” je dejal in dodal, da "po drugi strani pa je splošna javnost bolj zadržana, saj se ljudje bojijo novih podražitev.” Te so namreč doživele še vse države, ki so vstopile v evrsko območje. Menjalni tečaj med kuno in evrom sicer še ni dokončno določen, po pričakovanjih pa bo približno sedem kun in pol za evro.
Kako je šlo pri nas?
Spomnimo na vstop naše države v evrsko območje. Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile maja 2004. S 1. januarjem 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo, in sicer po nepreklicno določenem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT. Od 15. januarja 2007 je v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci; do vključno 14. januarja 2007 je namreč potekalo t. i. obdobje dvojnega obtoka, ko so se pri gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci.
