Če bodo evropski poslanci danes z glasovanjem prižgali zeleno luč vstopu Hrvaške v območje evra, bo novo valuto ta država imela od 1. januarja 2023 dalje. Glasovanje sledi konvergenčnem poročilu Evropske komisije za leto 2022, v katerem je ta dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023.
Je pa ta valuta v neformalnem obtoku že zdaj, saj lahko marsikje račun poravnamo v evrih. Tako je denimo na cestninskih postajah, kjer nam, če jim izročimo evre, ostanek vrnejo v kunah oziroma lipah.
Česa se bojijo Hrvati
Samostojni svetovalec Damir Sirotić je za Primorske novice povedal, da je poslovni svet uvedbi evropske valute naklonjen, "saj bo poslovanje v veliki meri poenostavljeno, morda tudi cenejše. Upoštevati moramo, da je velik del istrskega gospodarstva usmerjen na trge Evropske unije, dobra tretjina podjetij je tako usmerjena le na trge z evrom in za domači trg niti ne delajo, ” je dejal in dodal, da "po drugi strani pa je splošna javnost bolj zadržana, saj se ljudje bojijo novih podražitev.” Te so namreč doživele še vse države, ki so vstopile v evrsko območje. Menjalni tečaj med kuno in evrom sicer še ni dokončno določen, po pričakovanjih pa bo približno sedem kun in pol za evro.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kako je šlo pri nas?
Spomnimo na vstop naše države v evrsko območje. Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile maja 2004. S 1. januarjem 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo, in sicer po nepreklicno določenem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT. Od 15. januarja 2007 je v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci; do vključno 14. januarja 2007 je namreč potekalo t. i. obdobje dvojnega obtoka, ko so se pri gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci.
