Novice Svet24

Svet24

Minuli dnevi že nakazujejo, kako bo poleti na naših cestah: promet bo še zlasti ob petkih in sobotah občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah, poudarjajo pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS).

Glavni vzrok povečanega prometa na naših cestah – po napovedih, ki jih je AMZS dobila od nekaterih partnerskih evropskih avtomobilskih klubov – bo za pet do deset odstotkov večje število tujih voznikov v primerjavi s sicer rekordnim predkoronskim letom 2019, ki bodo potovali na počitnice proti morju in drugim turističnim krajem. Pri Družbi za avtoceste v RS (Dars) sicer ugotavljajo, da je količina prometa letos že presegla tisto iz leta 2019; povečalo se je tako število domačih voznikov kot tudi turistov, največje povečanje pa opažajo pri tovornih vozilih. Poletna sezona se je v prometnem smislu že začela, poudarjajo na Darsu.

Od Avstrije proti Hrvaški

Kot pojasnjuje Teja Kržišnik iz službe za komuniciranje pri Darsu, naslednji konec tedna (od 24. do 26. junija) pričakujejo povečan promet zaradi začetka počitnic pri nas in v delu Nemčije (Severno Porenje-Vestfalija). V soboto (25. junija) se začenjajo počitnice na Poljskem, zato zastoje pričakujejo tudi na podravski avtocesti pred mejnim prehodom Gruškovje ter pri njegovih alternativah, to so Rogatec, Zavrč, Središče ob Dravi in Ormož. Na teh prehodih še večjo gnečo pričakujejo konec meseca, ko se začenjajo počitnice na Slovaškem in Češkem (30. junija). V začetku julija se začnejo počitnice v delih Avstrije, Nemčije in Švice, promet bo močno povečan iz smeri Avstrije proti Hrvaški. »Gostejši promet iz smeri Avstrije proti Hrvaški lokacijsko pomeni več prometa na gorenjski avtocesti, ljubljanski zahodni obvoznici in naprej na primorski avtocesti. Prav tako je zgoščen promet na štajerski avtocesti ter na vzhodni in južni ljubljanski obvoznici. V tem primeru običajno zastoji nastajajo pred predorom Šentvid, pred razcepom Kozarje in od Kozarij do Logatca ali Unca. Običajno zastoj sega prek cele južne in zahodne obvoznice v smeri Kozarij. Ob petkih popoldne je gneča izrazita tudi na severni obvoznici,« še pravi Kržišnikova.

Od Hrvaške proti Avstriji

Ure/dnevi, ko je pričakovati manj gneče: ponedeljki po 17. uri (pred 17. uro na Darsu vožnje nikakor ne priporočajo); torki, srede in četrtki so ugodni, večinoma je ves dan promet razporejen enakomerno; petki: do 11. ure mimo Ljubljane, po 21. uri mimo Ljubljane; sobote: pred 7. uro mimo Ljubljane, po 20. uri mimo Ljubljane; nedelje popoldne so ugodne.

Po izkušnjah Darsa so najbolj obremenjene ceste v Istri, proti mejnim prehodom v Sloveniji. Tam so ob konicah tudi več kot deset kilometrov dolge kolone in daljše čakalne dobe na vseh mejnih prehodih. Manjši mejni prehodi (na primer Sočerga, Podgorje v Istri, Metlika, Dobovec, Zavrč, Zgornji Leskovec, Slovenska vas, Ormož) so lahko alternativa, vendar je pri njihovi uporabi treba biti zelo previden, saj imajo običajno manjše kapacitete in zato tudi krajša kolona pomeni daljše čakanje, opozarjajo na Darsu. Manj gneče lahko pričakujete zgodaj zjutraj oziroma zvečer. Pri Darsu voznikom svetujejo, naj se med 7.30 in 9. uro izognejo Ljubljani. Sicer pa so ponedeljek, torek in sreda v povprečju najbolj ugodni dnevi za potovanje od Obale proti notranjosti. »Povečan promet iz Hrvaške proti Avstriji lokacijsko pomeni več prometa na primorski avtocesti, kjer običajno nastajajo zgostitve pred razcepom Kozarje. Ta zgostitev povzroči zastoj, ki se običajno razširi vse do Razdrtega. To tudi pomeni zastoje pred Karavankami in nekoliko redkeje pred Šentiljem,« pojasnjuje Kržišnikova.

Predvidenih manj obnovitvenih del kot sicer

Na Darsu letos načrtujejo devet novih obsežnejših obnovitvenih del na avtocestnem omrežju. Obnov bo poleti nekoliko manj kot običajno, začetek večine del namreč načrtujejo za jesenski čas. Trenutno poteka rekonstrukcija priključka Ljubljana - Leskoškova cesta na severni ljubljanski obvoznici, ki je stekla konec lanskega septembra. Dokončanje vseh del je načrtovano do konca novembra. Na odseku pomurske avtoceste med Svetim Jurijem ob Ščavnici in Vučjo vasjo pa se je obnova vozišča začela maja in bo zaključena predvidoma do začetka julija. Promet je med deli urejen po polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje. Poleti bo predvidoma stekla obnova še preostalega odseka severne ljubljanske obvoznice Zadobrova–Šmartinska–Tomačevo. Promet bo med deli urejen po enem smernem vozišču, po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje. V poletnih mesecih bo potekala tudi obnova vozišča dolenjske avtoceste med Ivančno Gorico in Bičem. Tudi na tem odseku bo promet med deli potekal po polovici avtoceste, po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje.

Zastoji tudi zunaj poletne sezone

Poletja so zgodba zase, a zastoji nastajajo tudi na povsem navadne dni v letu. Največ prometa je na širšem območju avtocest in hitrih cest v okolici Ljubljane, na avtocesti A1 na odseku Slovenska Bistrica–Maribor, na primorskem kraku A1 ter na delu gorenjske A2 v okolici Kranja, so, tik preden je svet preplavil novi koronavirus, ugotavljali na Darsu.

Njihova analiza vpadnih avtocest na ljubljanski obroč je pokazala, da največ časa v jutranjih konicah izgubijo vozniki, ki se proti Ljubljani vozijo iz smeri Štajerske. Tako na odseku štajerske avtoceste Domžale–Šentjakob zastoj med 6. in 10. uro povprečno traja 82 minut. Na dolenjski avtocesti so zastoji časovno najbolj potratni na odseku Grosuplje–Šmarje Sap, kjer povprečno trajajo 64 minut. Povprečni čas zastoja na odseku primorske avtoceste Brezovica–razcep Kozarje znaša sedem minut, na gorenjski avtocesti, odsek Vodice–LJ Šmartno, pa 11 minut. Glede na urne obremenitve je najbolj obremenjena dolenjska smer, skupno pa štajerska.

Vzrok je zmanjšana prepustnost na štajerski vpadnici zaradi zastojev, ki se začnejo že okoli 6.30, poleg tega je štajerska vpadnica veliko bolj obremenjena s težkimi tovornimi vozili, kažejo ugotovitve Darsa. Pa tudi, da je trend poleti nekoliko drugačen: »Poleti se jutranja in popoldanska konica nekoliko prerazporedita tako časovno kot lokacijsko. Jutranja konica ni več tako izrazita na štajerski in dolenjski vpadnici, ampak se promet zgosti na primorski in gorenjski avtocesti zaradi povečanega števila tujcev, ki se vozijo na relaciji Avstrija–Hrvaška.«