Predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so se v sredo sestali s predstavniki Bosanskega akademskega društva v Sloveniji (BADS) in se pogovarjali o možnosti uvedbe bosanskega jezika kot obveznega izbirnega predmeta po slovenskih osnovnih šolah.
»Čeprav je bilo srečanje preliminarne narave, sta obojestransko navdušenje in pripravljenost za iskanje rešitve takoj obrodila sadove,« poroča bosanski portal Vijesti.ba. Tako bo pouk bosanskega jezika osnovnošolcem po Sloveniji na voljo že prihodnje šolsko leto 2022/2023.
Ministrstvo prispeva 45 evrov na učenca
MIZŠ vsako leto ob začetku šolskega leta objavi povabilo šolam, da oddajo prošnjo za sofinanciranje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture za otroke priseljencev. »V prošnji šola navede jezik pouka, učitelja/e, učence, ki bodo pouk obiskovali, ter izjave staršev, da je jezik sporazumevanja v družini tudi jezik dopolnilnega pouka in da se strinjajo z obiskovanje tega pouka. Ministrstvo na podlagi prošnje izda sklep, v katerem opredeli višino sredstev glede na število učencev, ki bodo pouk obiskovali: 45 evrov na vsakega učenca. Od tega 15 evrov ostane šoli za stroške prostorov, 30 evrov pa je na razpolago učitelju za kritje materialnih stroškov in učnih pripomočkov. Stroške učitelja poravna 'druga' stran: izvorna država oziroma starši, lahko pa je učitelj tudi prostovoljec,« pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi.
Srbi v Slovenijo napotili osem učiteljev
Že od šolskega leta 2020/2021 imajo učenci osnovnih šol po Sloveniji možnost, da obiskujejo pouk srbskega jezika. »Učenci osnovnih šol se lahko srbščino učijo kot obvezni izbirni predmet v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, lahko pa se vključijo v dopolnilni pouk maternega jezika. Srbsko ministrstvo za izobraževanje je v letu 2020 v Slovenijo napotilo osem učiteljev dopolnilnega pouka srbskega jezika in kulture, zato se je poučevanje srbščine kot dopolnilnega pouka v zadnjih dveh letih zelo razširilo,« pojasnjujejo na ministrstvu. Po slovenskih šolah poteka tudi dopolnilni pouk hrvaškega jezika. »Vendar šole za izvajanje tega pouka načeloma ne zaprosijo za sofinanciranje s strani ministrstva. Tudi hrvaškega učitelja plačuje matična država. Naj ob tem dodamo, da tako kot Hrvaška, Srbija in Makedonija tudi Slovenija financira učitelje slovenščine kot dopolnilnega pouka po državah, kjer živi večja slovenska skupnost,« pravijo na ministrstvu.
------
Bosansko akademsko društvo
Bosansko akademsko društvo v Sloveniji (BADS) je bilo v Ljubljani ustanovljeno nedavno, marca letos. Po besedah predsednika prof. dr. Edvina Derviševića so cilji društva spodbujanje integracije prebivalcev bosanskega rodu v slovensko družbo, ohranjanje kulturne in zgodovinske tradicije BiH, delovanje v smeri razvoja vseevropskega duha, utrjevanje gospodarskih vezi med Slovenijo in BiH, krepitev zgodovinskih in kulturnih vezi med BiH, Slovenijo in državami iz regije, vzdrževanje pristnih odnosov z znanstveno-raziskovalnimi inštitucijami v Sloveniji in BiH ter razvoj sodelovanja z drugimi podobnimi društvi v EU. Posebno pozornost in sredstva pa bo društvo namenjalo štipendiranju mladih znanstvenikov in umetnikov bosanskega rodu, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji.
Trenutno možnost učenja 13 jezikov
Poučevanje bosanskega jezika in kulture v obliki dopolnilnega pouka je sicer v Sloveniji potekalo v letih 2013–2017. »Pobudo za izvajanje dopolnilnega pouka poda zainteresirana skupnost, ki tudi poišče učitelja pouka. Na ministrstvu si prizadevamo, da bi izvajanje tega pouka potekalo na recipročni ravni med državami,« pojasnjujejo. V okviru obveznih izbirnih predmetov v osnovni šoli sistem trenutno ponuja možnost učenja 13 tujih jezikov, nazadnje je bil sprejet učni načrt za poučevanje kitajščine.