Različne države se varčevanja seveda lotevajo na različne načine, čeprav vse z enakim ciljem. Tako je pred kratkim v Italiji na plan prišel načrt varčevanja z elektriko, po katerem javnih prostorov in pisarn s klimatskimi napravami ne smejo ohlajevati na manj kot 25 stopinj, pozimi pa ne ogrevati na več kot 20 stopinj Celzija. Zasebna stanovanja in bolnišnice so iz tega projekta za zdaj izvzeti.
Matjaž Valenčič, energetski svetovalec iz zavoda ZaEnSvet, pravi, da so Italijani že pred časom začeli preusmerjati prebivalstvo k uporabi fotovoltaike in da taki varčevalni ukrepi v tej državi niso nobeno presenečenje: »V Italiji je pomanjkanje elektrike že dolgo pereč problem. Veliko je uvažajo, tudi iz Slovenije, imajo že zgodovinske težave z električno energijo in mrežo. Pri njih elektriko plačujejo glede na 'varovalko', ne na porabo. In posledično so izpadi elektrike pogosti.« Omenjeno novo varčevanje naj bi veljalo do konca marca naslednje leto, privarčevali pa naj bi skupno okoli štiri milijarde kubičnih metrov plina. Kazni za neupoštevanje določil so od 500 do 3000 evrov.
Kako razširjena pa je v Italiji uporaba klimatskih naprav? Leta 2021 je imela, po podatkih Istata, vsaka druga družina klimatsko napravo, število teh se je v primerjavi z letom 2013 (30 odstotkov družin) močno povečalo.
Tudi Slovenci smo veliki porabniki elektrike
Sicer tudi Slovenci ne slovimo kot posebno elektroenergetsko varčen narod, pri nas povprečna družina porabi 4400 kWh, v Italiji pa 2700 kWh, a pri njih vseeno vse preveč gospodinjstev sloni le na elektriki.
Če bi pri ogrevanju na elektriko samo za eno stopinjo znižali temperaturo, bi to pomenilo za deset odstotkov manjše stroške. »Letni časi bodo morali spet vstopiti tudi v naše stavbe. Ni namreč normalno, da pozimi zrak ogrevamo na take temperature, da se lahko po stanovanju sprehajamo v kratkih rokavih, poleti pa prostore toliko ohladimo, da si moramo ogrniti jopico,« pravi Valenčič.
Ena od agend pri varčevanju je tudi do leta 2050 prepoloviti porabo energije iz leta 2005. Tako bi morali na leto zmanjšati porabo za tri odstotke, in kasneje ko se bo to začelo uresničevati, bolj bo treba varčevati. »Če tega ne dosežemo, bomo morali plačati nekomu drugemu, da bo varčeval namesto nas. S tem pa bomo plačevali dvakrat. Zato si moramo vsi prizadevati, da ljudi informiramo in podučimo, kaj lahko vsak posameznik in vsi kot celota naredimo za doseganje ciljev,« še meni Valenčič.
Z električnimi avtomobili ne bo bolje
Pri tem se, ker je seveda beseda o elektriki, sogovornik dotakne tudi vprašanja uporabe električnih avtomobilov. Z razmahom te mobilnosti se bo seveda povečala poraba elektrike, zato Valenčič meni, da ni dovolj samo prehod na drug energent za mobilnost, ampak znotraj tega tudi varčevanje. Spodbujati bi morali nakup varčnejših električnih avtomobilov, ne tistih s porabo 30 kWh na 100 kilometrov, ampak tistih s 5 ali 10 kWh. Avtomobil s 15 kWh porabe na 100 kilometrov je namreč energetsko primerljiv s porabo 1,5 litra nafte na 100 kilometrov.
