Slovenijo je pretresla novica o učenki šestega razreda osnovne šole iz Laškega, ki naj bi si pred dnevi vzela življenje zaradi medvrstniškega nasilja. Zaradi zaščite žrtve o dogodku in otrocih, ki naj bi dekletu povzročili hudo stisko, javnost ne bo izvedela veliko. A vsak tak primer postavi kup vprašanj, med katerimi je zagotovo najpomembnejše, kje smo zatajili kot družba, da njene stiske nismo zaznali prej, in zakaj ji nismo znali pomagati. Zaradi pojava družbenih omrežij in razmaha novih tehnologij je predvsem psihično nasilje med vrstniki pogosto skrito tako pred družino, šolo kot strokovnim osebjem.
Šole lahko storijo veliko
Kot nam je povedal Gregor Pečan, predsednik zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, lahko šole ob pojavu medvrstniškega nasilja učinkovito ukrepajo, a le če zanj vedo. »Šole lahko storijo zelo veliko. Lahko ga poskušamo preprečiti, za kar imamo na voljo razne restitutivne vzgojne ukrepe, vzgojne opomine, vključi se lahko šolska svetovalna ekipa tako v pomoč žrtvi kot v vzgojo storilcev. Težje pomagamo, kadar gre za zakrita dejanja, ali pa gre le za enkratno impulzivno dejanje, ter kadar žrtev iz strahu ali drugega razloga o nasilju ne spregovori,« pojasni. Ukrepi, ki jih šole lahko uporabijo, se stopnjujejo. S pomočjo restitutivnih ukrepov morajo učenci spoznati, da je nasilje slabo – prek izdelave plakatov, pogovorov, morajo pripraviti referate … Dogodki se lahko obravnavajo tudi znotraj razrednih ur in v povezavi s šolsko svetovalno službo. To so osnovni ukrepi, s katerimi se začne. Šole lahko posežejo tudi po medvrstniški mediaciji, kar izvaja veliko šol, na koncu pa so na voljo tudi administrativni ukrepi, na primer opomini, ki lahko, ko so izrečeni trije, privedejo do prešolanja težavnega učenca. Sočasno pa potekajo tudi dejavnosti za zaščito in pomoč žrtvi.
Prekrške in kazniva dejanja obravnava policija
V reševanje medvrstniškega nasilja se aktivno vključuje tudi policija, ki izvaja projekt, katerega namen je ciljno usmerjena obravnava različnih pojavnih oblik medvrstniškega nasilja. Namen projekta je tudi povezovanje ustreznih strokovnjakov na državnem in lokalnem nivoju, pomoč šolam, izobraževalnim institucijam, storilcem, predvsem pa družinam in žrtvam medvrstniškega nasilja. Policija se vedno odzove na prijave medvrstniškega nasilja, ki imajo lahko znake prekrška ali kaznivega dejanja, pogosto pa predstavljajo le nesoglasja med sovrstniki. Policija pri obravnavanju, poleg ugotavljanja dejanskega stanja, da ugotovi obstoj vseh elementov prekrška ali kaznivega dejanja, preverja tudi starost storilcev. Otroci do dopolnjenega 14. leta niso kazensko odgovorni. Mladoletniki oziroma osebe do dopolnjenega 18. leta pa so že delno odgovorni za svoje ravnanje. Policija ukrepe izvaja v sodelovanju s pristojnimi službami in institucijami. Poleg šol so v reševanje težav vpeti tudi centri za socialno delo, nevladne organizacije, okrožno državno tožilstvo in druge, s katerimi policija usklajuje svoje ukrepe, ki so večinoma usmerjeni v preprečevanje nasilja in odpravljanje vzrokov.
Visoke številke
V šolah se je lani sicer število prijav medvrstniškega nasilja zmanjšalo, kar lahko pripišemo epidemiji in omejenim šolskim dejavnostim. Iz podatkov, ki jih ročno zbira policija, razberemo, da je bilo v letu 2019 skupaj zaznanih 376 primerov, od tega na osnovnih šolah 115 primerov. V letu 2020 je bilo skupaj zaznanih 288 primerov medvrstniškega nasilja, od tega na osnovnih šolah 111 primerov. V letu 2021 je bilo skupaj zaznanih 386 primerov medvrstniškega nasilja, od tega na osnovnih šolah 153 primerov. Policija poudarja, da so možna odstopanja od podatkov, saj jih zbirajo ročno. Podatki in ocene, ki jih zbirajo centri za socialno delo, so veliko slabši. Vsak četrti učenec v šoli naj bi bil žrtev nasilja in vsak peti učenec naj bi izvajal nasilje nad drugimi. Nasilje se pojavlja na vseh šolah in med vsemi otroki. Po navadi se dogaja na igrišču, v razredu, jedilnici, na straniščih in hodniku, v garderobah. Fantje in starejši otroci o nasilju običajno ne spregovorijo, saj se bojijo maščevanja nasilneža in odzivov odraslih.
Ključen je pogovor
Strokovnjaki opozarjajo, da je za uspešno reševanje težav tako s psihičnim kot fizičnim nasiljem bistveno, da otroci o dogodkih obvestijo bodisi starše bodisi učitelje, ali pa katero od podpornih služb, ki jih v okviru svojih programov vodijo nevladne organizacije. Znaki, ki pri otroku lahko kažejo, da je žrtev nasilja, so: boji se poti v šolo ali iz nje, nerad hodi v šolo, prosi, da ga spremljate v šolo, spreminja pot v šolo, šolski uspeh se slabša, domov prihaja s poškodovanimi osebnimi predmeti in obleko, zmanjkuje mu denarja, prihaja lačen (ker so mu vzeli denar za kosilo ali malico), domov prihaja z nerazložljivimi praskami in poškodbami, prosi za več denarja ali ga na skrivaj jemlje (da bi plačal ustrahovalcem), neprestano »izgublja« žepnino, zavrača pogovor ...
