Eko sklad je že na začetku marca zaprl javni poziv, prek katerega so lahko fizične osebe pridobile nepovratna sredstva za postavitev male sončne elektrarne. Prejeli so toliko vlog, da jim je zmanjkalo denarja. Na ministrstvu za infrastrukturo težko napovedo, kdaj bo objavljen nov javni poziv. »Eko sklad mora najprej identificirati vse prispele vloge, opredeliti realno potrebo sredstev za oddane vloge ter glede na kadrovske resurse čim prej objaviti razpis,« pojasnjujejo.
Denarja za povečanje zmogljivosti omrežja že zmanjkuje
Zanimanje zasebnikov za samooskrbo z elektriko se je povečalo zaradi podražitev energije. V distribucijskem podjetju Elektro Primorska zadnje mesece dobivajo precej več prošenj za soglasje za priklop malih sončnih elektrarn v omrežje. Leta 2020 so dobili 482 vlog, lani 1099, letos (do 22. aprila) pa že 678.
V omrežje Elektra Primorske je bilo do aprila letos priključenih 1392 samooskrbnih sončnih elektrarn. Do priključitve pa v vseh primerih niti ne more priti, saj električno omrežje povsod ni dovolj zmogljivo. »Vsekakor omrežje ne omogoča vseh priklopov. Izvajajo se ojačitve omrežja, kjer je to mogoče,« sporočajo iz Elektra Primorske, ki v tem delu Slovenije skrbi za omrežje in daje soglasje za nove priklope. »Koliko priklopov omrežje še zmore, je odvisno od lokacij, kjer želijo elektrarno postaviti, predvsem pa, ali je možno ojačitev izvesti tako tehnično kot finančno, saj finančnih sredstev, predvidenih za ojačitve v letu 2022, že zmanjkuje,« pojasnjujejo.
Sončna energija rešitev za javne zavode
Da so visoke cene električne energije zelo povečale interes za postavitev sončnih elektrarn, opažajo tudi v goriški lokalni energetski agenciji Golea. Njen direktor Rajko Leban izpostavlja, da zanimanje trči ob dve veliki prepreki: Eko skladu je zmanjkalo denarja za subvencije, omrežje pa je premalo zmogljivo. »Zdaj ne plačujemo omrežnine, kar je še večji minus z vidika distribucije. Ustavilo se je veliko načrtovanih investicij,« Leban opozarja, da lahko elektrodistribucijska podjetja opravljajo le nujna vzdrževalna dela.
»Vlaganja v omrežje bodo potrebna, če želi Slovenija slediti ciljem, ki si jih je postavila v zelenem dogovoru. Zlasti na podeželju je mogoče postaviti eno, dve elektrarni, nato pa ne gre več,« opaža. Za samooskrbo s sončno energijo se zanimajo predvsem občine in javni zavodi, ki so jih podražitve prizadele veliko bolj kot gospodinjstva. Javni zavodi namreč elektriko kupujejo prek kratkotrajnejših javnih naročil in po trenutnih cenah.
Zaradi razlik v zmogljivosti omrežja so ti veliki odjemalci v neenakem položaju. Na strehe šol in večnamenskih dvoran v Kanalu in Desklah bodo lahko denimo postavili sončno elektrarno, medtem ko to na Šentviški Gori zaradi prešibkega omrežja ne bi bilo smiselno. »V bolj urbanih naseljih so transformatorske postaje praviloma večje in napeljave boljše, ne pa povsod,« pojasnjuje Leban in dodaja, da se razlike lahko pojavijo tudi znotraj mest.
Kdor ima možnost samooskrbe, naj jo izkoristi
Glede zasebnikov, ki čakajo na subvencijo Eko sklada, pričakuje, da bo nov razpis objavljen jeseni, verjetno pa bo tudi takrat zmanjkalo denarja. Kaj torej narediti in na kateri energent preiti, da se bo to na dolgi rok izplačalo? »Vedno je dobro razmišljati, kaj imaš in kaj ti je najbližje. Če imaš možnost lastne sončne elektrarne, je to vsekakor pravilna odločitev. Dolgoročno cen elektrike, ki smo jih imeli v preteklih letih, ne bo nikoli več. Nekdo, ki ima možnost samooskrbe, si bo s tem lahko veliko pomagal,« pravi direktor goriške agencije.
Kdor ima sončno elektrarno, naj postavi tudi toplotno črpalko. Kdor se zaradi zgoraj opisanega ne more greti ali hladiti na sonce, a ima v lasti gozd, lahko razmišlja o lesni biomasi, saj sodobne kurilne naprave omogočajo, da je tudi ta vir zelo učinkovit in okoljsko sprejemljiv.
