Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto bo na današnji novinarski konferenci predstavil poročilo o delu ustavnega sodišča za leto 2021. To je sicer že lani v poročilu, ki se nanaša na prvo leto epidemije novega koronavirusa, zaznalo več kot 54-odstotno povečanje števila prepisov za ustavno presojo, medtem ko je lani za večino najpomembnejših ukrepov, ki jih je vlada Janeza Janše sprejela za preprečevanje širjenja okužb s covidom, ugotovilo neskladje z ustavo.
V začetku lanskega junija, 15 mesecev po izbruhu epidemije, so ustavni sodniki ugotovili, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, neustaven. »Zakon namreč ne določa niti ustrezne vsebinske podlage za časovno in prostorsko zamejevanje omejitev niti vrst dopustnih omejitev, ob tem pa tudi ne vsebuje drugih varovalk za varstvo pred arbitrarnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine,« je ugotavljalo ustavno sodišče.
Posledično je vlada med epidemijo neustavno zadrževala prebivalce v njihovih krajih (omejitev gibanja na občine), jim omejevala izhode iz stanovanja v nočnem času, policijska ura je veljala kar 173 dni, in zapirala javne ustanove.
Za razveljavitev zakona se ustavno sodišče ni odločilo, saj bi s tem povzročilo pravno praznino in popoln kaos, zato vsi tisti posamezniki, ki so plačali pravnomočne globe na podlagi neustavnih odlokov, svojega denarja ne morejo dobiti nazaj.
Z junijsko odločitvijo je ustavno sodišče pritrdilo večjemu delu ustavnih in pravnih strokovnjakov, ki so že od začetka epidemije opozarjali na odsotnost pravne podlage za sprejemanje protikoronskih ukrepov. Vladajoči so kritike preslišali in jih označevali za »nagajanje« vladi. Ko pa je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zakona o nalezljivih boleznih, je premier krivdo naprtil strankama LDS in SD, ki naj bi leta 1995 zakon sprejeli. Zakon je državni zbor sicer sprejel 16. novembra 1995 z 42 glasovi podpore, stranki LDS in SD sta imeli skupno 36 poslancev, ter le z enim glasom proti.
»Izjemno hud poseg v pravico«
Več kot mesec in pol kasneje po junijski odločitvi ustavnega sodišča je sledila nova klofuta vladnem zatrjevanju o pomenu pravne države, saj je ustavno sodišče ugotovilo novo neustavno potezo Janševe vlade.
Vsi vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida v delu, v katerem so prepovedovali shode oziroma jih omejevali na največ deset udeležencev, so bili neskladni z ustavo. Kot je ugotovilo sodišče, vlada namreč ni dokazala, da bi bila takšna omejitev nujna za varovanje življenja prebivalcev.
Po presoji ustavnega sodišča je »popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, kot so opredeljeni v ustavi«.
Neustavni potaknjenci
Državni zbor je do zdaj v boju proti epidemiji covida sprejel deset protikoronskih zakonov. Opozicija je bila ob tem pogosto kritična, saj so se v zakonih znašle določbe, ki niso imele nobene povezave z epidemijo. Ustavno sodišče je že konec leta 2020 razveljavilo del petega protikoronskega zakona, ki govori o odreditvi šolanja na daljavo, spomladi leta 2021 pa je razveljavilo tudi člen o podaljševanju akreditacij visokošolskim zavodom.
V javnosti so se sicer pojavili očitki, da je podaljševanje akreditacij pisano na kožo Novi univerzi Petra Jambreka, saj je imela njegova univerza, ki je blizu vladajoči SDS, po informacijah v javnosti težave z izpolnjevanjem pogojev.
Vladna koalicija je pred razveljavitvijo določbe o podaljševanju akreditacij visokošolskim zavodom sicer zatrjevala, da to ni kršitev ustave. Koalicijski poslanci so ob tem kategorično zavračali trditve opozicije in strokovne javnosti, da takšna določba ne spada med interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije covida.
Neustavno preiskovanje konkretnih sodnih odločitev
Že v začetku lanskega leta je ustavno sodišče ugotovilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo. Ob tem je razveljavilo akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih.
Zahtevo za oceno ustavnosti aktov je vložil sodni svet. Po njihovem prepričanju je v zakonu in poslovniku pravna praznina, saj ne določata mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost sodstva in omogočajo nedopustne pritiske na delo sodnikov.
