Da bi se kajenje v populaciji zmanjšalo, država skrbi z zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Prvi je bil sprejet leta 1996 in je na področju nadzora nad tobakom v tistem času predstavljal enega naprednejših zakonov v evropskem prostoru.
V času zelo odmevne priprave, sprejemanja in uveljavitve tega zakona se je odstotek kadilcev znižal le nekoliko. Trenutno veljavni zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je bil sprejet marca 2017, je v zadnjih štirih letih še bolj okrepili nadzor nad tobakom; temu primerno upada število Slovencev, ki kadijo. Njegovo bistvo je program ukrepov, med katerimi so ključni: enotna embalaža tovrstnih izdelkov, velika slikovna in besedilna opozorila na njej, prepoved promocije tobaka, tobačnih in sorodnih izdelkov in drugo.
Razlike med mladimi in starejšimi
Po uveljavitvi zakona iz leta 2017 se je odstotek kadilcev med odraslimi prebivalci prvič po skoraj dveh desetletjih znižal bolj resno, a še vedno pri nas kadi vsak peti prebivalec, star od 25 do 74 let, večina redno vsak dan, zaradi tobaka pa jih vsak teden umre 60. Med mladimi, kot ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), beležijo višanje deleža uporabnikov elektronskih cigaret, vodnih pip in brezdimnih tobačnih izdelkov, med odraslimi pa višanje odstotka uporabnikov elektronskih cigaret.
Inštitut izpostavlja, da opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. »Prej ko posameznik preneha s kajenjem in uporabo drugih tobačnih izdelkov, večje so koristi za njegovo zdravje. Največje so, če kajenje opusti pred 40. letom,« izpostavljajo. »Kajenje je namreč dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, dihal, raka pljuč in številnih drugih rakov. Povečuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal, okužb, sladkorne bolezni in številnih drugih bolezni.« Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je že pred časom dejal, da je cilj »Slovenijo popeljati na pot brez tobaka do leta 2040«.
Čez dvajset let ...
Za dosego tega je trenutno v potrjevanju prva strategija na področju nadzora nad tobakom z naslovom Za Slovenijo brez tobaka 2021–2030. Po njej naj bi bila naša država v letu 2040 družba brez tobaka, kar pomeni, da bomo takrat imeli manj kot pet odstotkov prebivalcev, starih 15 let in več, ki bodo uporabljali tobačne in druge nikotinske izdelke ter bomo tako družba z minimalnim bremenom bolezni, prezgodnjih smrti in stroškov, povzročenih z rabo tobaka in nikotina.
Sicer so v Sloveniji cene cigaret med nižjimi v Evropski uniji, prisotne so tudi znatne razlike v cenah različnih skupin tobačnih in povezanih izdelkov. Drobnoprodajne cene zavojčka 20 cigaret znašajo od 3,10 do 4,50 evra, cene ekvivalentnih količin tobaka za zvijanje pa od 1,80 do 4,80 evra.
Če se draži, gredo na cenejše
Zaradi razlik v cenah različnih skupin tobačnih izdelkov del kadilcev, v publikaciji ugotavlja NIJZ, namesto da bi opustil kajenje, preide na uporabo cenejših izdelkov, in sicer predvsem tisti, ki so cenovno bolj občutljivi, torej mladi in prebivalci z nižjim socioekonomskim položajem. »Za preprečitev prehoda na cenejše izdelke ter spodbujanje opustitve kajenja in opustitve drugih tobačnih in povezanih izdelkov je pomembno cene različnih skupin izdelkov čim bolj približati,« so njihove besede.
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, dodajo, je višanje obdavčitve tobačnih in povezanih izdelkov za zmanjšanje njihove cenovne dostopnosti. Sicer pa zaključijo, da »le z zagotovitvijo doslednega spoštovanja in izvajanja ukrepov veljavnega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter doslednim kaznovanjem kršiteljev lahko zakonodajni ukrepi pokažejo svoj (največji) učinek. Nujno je tudi redno dopolnjevanje zakonodaje z novimi ukrepi, pa tudi korekcije ali širitve obstoječih ukrepov.« Smisel vidijo tudi v okrepitvi obstoječih programov preprečevanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi za dodatno zmanjšanje poseganja mladih po teh izdelkih.
Vdihavajo tudi drugi
Težava je tudi izpostavljenost tobačnemu dimu – pasivno kajenje, ki obsega skoraj 230 tisoč nekadilcev, starih 15 let in več, najmanj vsakega desetega še nerojenega otroka, vsakega dvajsetega otroka, starega od treh mesecev do dveh let, ter približno tretjino mladostnikov, starih od deset do 17 let. Ti so dimu najbolj izpostavljeni prav v domačem bivalnem okolju.
