Novice Svet24

Po kriminalki s patriami in fiasku z zamrznitvijo nakupa osemkolesnikov pred tremi leti, ko je takratni obrambni minister Karl Erjavec presenetil z ugotovitvijo, da je država osemkolesnike snovala nabaviti prek neprimerne zakonodaje in po zastareli, štirinajst let stari in neuporabni taktični študiji, želi aktualna vlada oklepniško pogodbo podpisati v fotofinišu svojega mandata: za 45 oklepnikov bi porabila 343,4 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob podpis pogodbe odsvetuje.

Dolgobrade težave na področju opremljanja Slovenske vojske (SV), za katero so dozdajšnje leve vlade večinoma enotno ugotavljale, da nujno potrebuje temeljni in temeljiti premislek oziroma novo belo knjigo, desne vlade pa so kot poglavitni primanjkljaj vojske vselej videle le drastično pomanjkanje na področju oborožitve in druge vojaške opreme, je aktualna Janševa vlada želela na vrat na nos za vselej odpraviti.

Da jo zanimajo obrambni nakupi, je aktualna vlada nakazala že prvi teden

Obrambni minister Matej Tonin (NSi) je prvi teden vladanja na isti seji vlade, na kateri je z mesta direktorice NIJZ odletela v stroki precej priljubljena Nina Pirnat, predlagal zamenjavo dolgoletnega prvega moža logistike obrambnega ministrstva, Željka Kralja. Tonin je bil seveda uspešen, njegov predlog so kolegi ministri sprejeli soglasno in Kralj, stari maček zapletenih razpisnih postopkov na področju obrambe, ki se precej razlikujejo od civilnih razpisov, je moral položaj prepustiti Urošu Korošcu, članu NSi, ki je ob koncu desete slovenske vlade, ki jo je med februarjem 2012 in marcem 2013 vodil aktualni predsednik vlade Janez Janša, kot v. d. vodil direktorat za investicije in nepremičnine na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, pred tem pa je bil kot politolog in obramboslovec svetovalec takratnega obrambnega ministra Aleša Hojsa, aktualnega notranjega ministra.

Bobo

Neuspešni poskusi obrambnih ministrov

Po ugotovljenih stranpoteh pri slovensko-finskem poslu s patriami, kjer so bile posrednikom tudi pod mizo in mimo zakona izplačane provizije (avstrijski državljan Hans Wolfgang Riedl je zaradi tega sedel v zaporu, avstrijsko-slovenski poslovnež Walter Wolf je moral pobegniti v Kanado, obsojeno je bilo vodstvo finske Patrie, slovenski akterji, med njimi tudi Janez Janša, pa so bili zaradi zastaranja postopka izpuščeni iz zapora, kjer so že prestajali kazen), zaradi ugotovljene korupcije pri poslu pa je takratni obrambni minister Roman Jakič spomladi leta 2014 dosegel celo ničnost pogodbe, s čimer so sanje SV o srednji bataljonski bojni skupini splavale po vodi, se je slovenski obrambni sistem odločil osemkolesnike nabaviti brez posrednikov oziroma prek evropske medvladne organizacije za skupno oborožitveno sodelovanje OCCAR.

Primož Lavre

Obrambna ministra dvanajste in trinajste slovenske vlade, Andreja Katič (SD) in Karl Erjavec (Desus), pod katerima je vojska nadaljevala beleženje kadrovske podhranjenosti in zakonodajne zarjavelosti, na področju moderniziranja obrambnega sistema nista bila uspešna. Oba sta, kot mantro, sicer nenehno poudarjala nujnost vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine, na kateri da temelji prihodnost SV, njen osnovni gradnik oziroma platfotma pa so osemkolesni oklepniki, a stvari v resnici nista premaknila niti za milimeter: Erjavec je o svoji predhodnici ugotovil, da je nakup oseminštiridesetih nemških boxerjev, ki bi državo stali dobrih tristo milijonov evrov, snovala na osnovi nepopolne, leta 2005 oblikovane vojaške taktične študije, Erjavec pa je takrat opozarjal tudi na to, da Slovenija ne premore zakonodaje na finančnem področju, s katero bi takšen nakup lahko financirali več let. Katičeva je na Erjavčeve očitke februarja 2019, takrat že v vlogi pravosodne ministrice, odgovorila, da je vodstvo vojske opozarjala na to, da nakup osemkolesnikov po obstoječi zakonodaji ni izvedljiv, prav tako pa je, kot je dejala, pozvala generalštab, naj pojasni, ali je štirinajst let stara taktična študija, na podlagi katere bi se izvedel nakup, sploh še ustrezna. To se očitno ni zgodilo, saj je moral Erjavec zadeve ustaviti.

Tonin bi za 343,4 milijona evrov nabavil 45 nemških osemkolesnikov ...

Z nastopom aktualne, štirinajste vlade je opremljanje naše vojske z osemkolesnimi oklepniki, ki strateško predstavljajo osnovni gradnik za srednjo bataljonsko bojno skupino, ki jo (oziroma kar dve) Slovenci zavezništvu Nato obljubljamo že skoraj dve desetletji, dobilo nov zagon. SV ima namreč še vedno cilj, da prvo bataljonsko skupino vzpostavi do leta 2022, drugo pa do leta 2025. Aktualna vlada je zato takoj po nastopu prek zakona o investicijah v Slovensko vojsko potrdila 780 milijonov evrov sredstev za nakup opreme: transportno letalo je davkoplačevalce že olajšalo za dobrih 72 milijonov evrov, nekaj več kot 30 milijonov nas je stalo 38 štirikolesnih oklepnikov. Potem ko je državni zbor februarja sprejel sklep, da je referendum (na predlog Levice) glede nabav vojaške opreme nedopusten, saj da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, kar je pred dnevi potrdilo tudi ustavno sodišče, je obrambni minister Matej Tonin presenetil z novico, da bo oklepniška pogodba podpisana v kratkem oziroma že v začetku prihodnjega meseca.

Bobo

Najverjetnejši mandatar Golob mu odgovarja: ustavite konje, vzdržite se podpisovanja pogodb

Pri tem Tonin ne želi povedati, s kom točno bo podpisal pogodbo in kakšna časovnica bo gradnik pogodbe. Znano je le, da naj bi bila celotna vrednost pogodbe 343,4 milijona evrov, od česar 61,93 milijona evrov predstavlja davek na dodano vrednost. Za omenjeni denar bi SV dobila 45 osemkolesnikov. »Jasno je, da smo zaradi politikantstva Levice in njenih manevrov izgubili najmanj eno leto pri modernizaciji Slovenske vojske,« pravi odhajajoči minister Tonin, najverjetnejši mandatar 15. slovenske vlade Robert Golob pa mu odgovarja: »Glede na to, da se bo v nekaj mesecih oblikovala nova vlada, naj se minister vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb za nakup orožja.« Kar je glede na to, da Tonin ne želi povedati, ne s kom bo podpisal pogodbo ne tega, v kakšni časovni dinamiki naj bi Slovenci odplačevali nemško orožje, nemara res najboljša rešitev.