Stranka Gibanje Svoboda je na nedeljskih volitvah prepričljivo zmagala in dobila 41 poslanskih glasov. Tako je pričakovati, da bo Robert Golob dobil mandat za sestavo nove vlade.
Mesto zdravstvenega ministra se, kot kaže, obeta zdravniku in poslanskemu kandidatu stranke Danijelu Bešiču Loredanu, kar je slednji potrdil že pred volitvami. Po znanih rezultatih nedeljskih državnozborskih volitev pa je glede ministrske funkcije dejal: "To je stvar Goloba. Jaz sem svojo domačo nalogo izpolnil." Najprej bo sicer po njegovem mnenju treba zdravstveni sistem umiriti in ga stabilizirati, spremeniti postcovidno strategijo, poskrbeti za čakalne vrste in v roku enega leta najti način spremembe nabav v zdravstvu, zdravstvenega zavarovanja.
Podpredsednico stranke Marto Kos mnogi vidijo na čelu zunanjega ministrstva. "Glede na to, da smo dobili izjemno odgovornost, velika pričakovanja, bomo nujno potrebovali ljudi, ki so pripravljeni trdno garati za Slovenijo. Jaz to sem," je dejala zase.
V medijih se je sicer v zadnjih tednih omenjalo, da bi mesto zunanje ministrice utegnilo zanimati tudi predsednico SD in aktualno evropsko poslanko Tanjo Fajon. V SD za zdaj poudarjajo le, da bo delitev resorjev stvar koalicijskih pogovorov, Fajonova pa je zvečer za oddajo Odmevi plus na TV Slovenija potrdila, da je to zagotovo eno od mest, ki jo zanima, "glede na mojo dolgoletno kariero v zunanji politiki".
Mesto ministrice v novi vladi se utegne nasmehniti tudi drugi podpredsednici Gibanja Svoboda Urški Klakočar Zupančič, in sicer na čelu pravosodnega ministrstva. Kot je poudarila v izjavi za STA, je njena iskrena želja, da nekaj doprinese k temu, da bi država postala boljša, zato bo prevzela odgovornost, če ji bo ta zaupana.
V neformalnih krogih je kot možno ime za kandidata za finančnega ministra zaokrožilo tudi ime predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela.
Prvak Gibanja Svoboda je v današnjem pogovoru za Radio Koper sicer še dejal, da je med prioritetami stranke postaviti jedro bodoče koalicije oziroma vlade, pri čemer pa da se bodo pogovarjali z vsemi strankami KUL in ne zgolj s tistimi, ki jim je uspelo prestopiti parlamentarni prag. Prepričan je namreč, da koalicija ni zgolj parlamentarno telo, politika pa da se je omejila zgolj na delovanje v parlamentu, kar je po njegovem mnenju tudi eden izmed razlogov, da so "ljudje tako plebiscitarno rekli ne strankam, še posebej strankam leve sredine".
"Mislim, da je koalicija bistveno več, pomeni sodelovanje, sodelovanje za dobro naše družbe in sodelovanje ni odvisno samo od tega, koliko poslancev ima kdo, temveč koliko strokovnosti in znanja imajo kadri," je še dejal. Hkrati zatrjuje, da so odprti za kadre strank, ki se niso uvrstile v DZ, med slednjimi navaja LMŠ, SAB, "morda tudi Vesno in Dobro državo".
Pri tem je Golob v Odmevih plus napovedal, da s člani LMŠ in SAB računa tudi v vladi. "Želimo povezovati čim več podobno mislečih ljudi, strokovnjakov, ki imajo iste vrednote. Tako v LMŠ kot SAB take strokovnjake imajo," je dejal.
O sodelovanju z NSi mogoče jeseni
O sodelovanju s strankami aktualne vlade - v NSi so namreč že nakazali pripravljenost za morebitno sodelovanje - pa Golob poudarja, da bo čas pokazal, na katerih točkah bo možno programsko in projektno sodelovanje. "Verjamemo, da bo ta čas že jeseni, do takrat pa je še dosti dela," še poudarja.
