Zorko rezultat državnozborskih volitev vidi kot poraz koalicije KUL in tudi kot "kar hud" poraz Janševe vlade. V komentarju izida je najprej izpostavil poraz strank koalicije KUL, ki je po njegovih besedah "res krut". "Z nekdanjih 43 poslancev, kot so jih imeli ob zadnjem štetju, oz. 42, so prišli na vsega 12 poslancev po zadnjih delnih rezultatih. To je eden večjih porazov, če jih jemljemo kot celoto, v zgodovini slovenskih parlamentarnih volitev," je dejal. Na drugi strani je večino teh glasov pridobil Robert Golob, z rekordno zmago Gibanja svoboda. "Spet se je pisala zgodovina, kar se tiče slovenske parlamentarne demokracije. In stranke koalicije KUL, predvsem očitno LMŠ in SAB, so bile žrtve tega vzpona," je dodal.
Slaba tolažba
Izpostavil je tudi poraz vlade. "Govorim namenoma o vladi, ker je vlada očitno zamenjana, nasprotovanje vladi se je manifestiralo na volitvah. Vlada je očitno zbrala po zadnjem štetju vsega skupaj 36 glasov, kar je daleč od parlamentarne večine," je dejal Zorko. Dodal je, da se stranki SDS in NSi "seveda lahko tolažita s tem, da sta v absolutnem merilu dosegli večje število glasov volivcev, da je poslanski rezultat SDS s številom mandatov nekoliko boljši, kot je bil leta 2018, pa vendarle, ta vlada je doživela kar hud poraz". Da je Janša doživel nov politični poraz, so izpostavili tudi na portalu necenzurirano.si, kjer so rezultat volitev označili za "popoln 'reset' političnega prostora na levi sredini." Izpostavili so tudi, da Golobove zmage ne gre enačiti z zmago Mira Cerarja leta 2014. Zakaj? Njihovo analizo volitev si lahko preberete na tej povezavi.
Manifestacija nezadovoljstva
Kot tretjo značilnost tokratnih državnozborskih volitev pa je izpostavil volilno udeležbo, najvišjo po letu 2000.
"Mislim, da tu ne gre toliko za neko vrnitev volivcev, kot pa da gre spet za manifestacijo nezadovoljstva dela populacije s tem, kako se je vodila epidemija, s tem, kako se je komuniciralo. Mislim, da je bil ključen moment, in s tem tudi poraza te vlade, na eni strani demonstracije lani jeseni, predvsem reakcija vlade oz. notranjega ministrstva in policije v Ljubljani. Nezadovoljstvo, ki se je takrat izkazalo, se je okrepilo, je ostalo. Organizacije civilne družbe na drugi strani so uspele aktivirati mlajše volivce, tako kot na referendumu. Sam vidim te volitve na nek način tudi kot nadaljevanje tega," je dejal Zorko.
Taktično glasovanje
Na vprašanje, kam so šli neopredeljeni iz predvolilnih anket, pa je Zorko dejal, da se ti niso toliko "spreobrnili", ampak da je bilo po njegovem ključno to, da je marsikdo spremenil odločitev v zadnjih dneh, da je prevladalo taktično glasovanje, da so volivci "v želji, da se premaga vlada, da se premaga konkretno Janez Janša, svoje glasove nesli h Golobu, čigar žrtve so bile seveda LMŠ in SAB".
Glede slabega rezultata stranke SAB pa je dejal še, da je bil po njegovem velik problem Alenke Bratušek ta, da je v preveliki meri nagovarjala upokojence, da je s tem izgubila del svoje volilne baze, poleg taktičnih glasov.
Za Državljansko gibanje Resni.ca, ki je doseglo boljši rezultat kot SAB, pri čemer sta obe ostali pod parlamentarnim pragom, pa je Zorko spomnil, da je ves čas govoril, da bi znalo presenetiti in da bo dobilo več glasov, kot so kazale predvolilne ankete, pa vendarle ne dovolj za vstop v parlament.
