Nobena skrivnost ni, da so družbena omrežja škodljiva za posameznike in družbo kot celoto. Širjenje lažnih informacij, radikaliziranje družbe, napadi na posameznike, izkoriščanje osebnih podatkov, izkoriščanje naših vsebin za oglase, od katerih potem nimamo kaj dosti … pa smo šele začeli naštevati! Žal prepogosto pozabljamo, da na račun kratkočasja z družbenimi omrežji delamo škodo tudi sebi. In čeprav bi se marsikaj lahko hitro uredilo, so zakoni še preohlapni, interesa odgovornih pa ni.
Brez mene ...
Pred kratkim je Facebook prvič v 18-letni zgodovini zaznal padec dnevno aktivnih uporabnikov. Žal to ne pomeni, da so se začeli ljudje resneje zavedati nevarnosti, ki jo prinašajo družbeni mediji, saj ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg priznava, da še niso imeli tako močnega konkurenta, kot je TikTok.
Da so družbeni mediji najbolj odgovorni za širjenje lažnih novic, ponavljajo mnogi. Legendarni rocker Neil Young, ki se je nekoč z glasbenimi kolegi boril za mir na svetu, je na začetku tega leta umaknil svoj glasbeni opus s platforme Spotify zaradi lažnih novic glede covida, ki jih v svojem podkastu širi Joe Rogan. Spotify se ni odzval na njegove kritike in predlog, naj umaknejo Roganov podkast. »Spotify poskrbi za 60 odstotkov pretoka moje glasbe do uporabnikov … A založba me je podprla, saj so lažne informacije o covidu nevarne, še posebej za mlade, ki mislijo, da je vse, kar slišijo na tej platformi, resnično,« je izjavil Young in k umiku glasbe z omenjene platforme pozval tudi kolege.
Največji udarec za lastnike družbenih medijev pa bi lahko bil kljub vsemu odhod večjih podjetij, oglaševalcev. Zato je novica, da se je kozmetično podjetje Lush odločilo za umik z družbenih omrežij, dokler ne bodo bolje regulirana, vsekakor izvrstna. Če mu bodo sledili še drugi, bi to lahko bil povod za razmislek o boljši regulaciji.
Pritisk je ključen
»Pritisk podjetij na Facebook in druga omrežja je ključen. Posameznice in posamezniki so v dobi digitalnega kapitalizma, ki se že sprevrača v digitalni fevdalizem, predvsem vir informacij, podjetja pa vir denarja, ki omrežjem omogoča preživetje,« pravi antropolog Dan Podjed, ki pozdravlja Lushevo odločitev za umik z Instagrama, Facebooka, TikToka in Snapchata, in to v vseh 48 državah, kjer poslujejo. »Vse življenje se izogibam dodajanju škodljivih sestavin v izdelke. Zdaj obstajajo prepričljivi dokazi, da smo ob uporabi družbenih omrežij izpostavljeni tveganju. Svojih strank ne želim izpostavljati tej škodljivosti, zato je čas, da jih zaščitimo,« je ob umiku izjavil izvršni direktor Lusha Mark Constantine.
Dobro počutje naj bo v ospredju povsod …
Lush je sicer že leta 2019 poskušal z delnim umikom, vendar so se kljub dobrim namenom hitro znašli na novih in novih platformah. Zdaj so odločnejši – zagotovo tudi zaradi razkritij žvižgačev, ki dokazujejo, da se pri Facebooku dobro zavedajo škode, ki jo povzroča ta platforma. »Kot izumitelj kopalnih bombic vse napore vlagam v ustvarjanje izdelkov, ki se ljudem pomagajo sprostiti in posvetiti pozornost dobremu počutju. Družbena omrežja so postala nasprotje tega, saj so algoritmi zasnovani tako, da ljudi silijo k brskanju in jim preprečujejo, da bi se sprostili,« pravi Jack Constantine, vodja informacijskega dela pri Lushu.
To podjetje poleg na profit gleda tudi na družbo kot celoto. Že pred leti so kupcem ponudili brezplačno obrazno masko v zameno za pet praznih lončkov, izdelke pakirajo v reciklirano embalažo, vedno več jih je naprodaj brez embalaže (pospravijo jih v papirnato vrečko). Lush je bil torej od nekdaj angažiran, zato ne preseneča, da je med prvimi, ki so začeli pritiskati na spletna omrežja. Pred njim je Bottega Veneta to storila januarja lani, španska prestižna modna hiša Balenciaga pa je na Instagramu zabrisala sledi junija lani. Unicredit Italia se je že sredi leta 2019 odločil zapreti svoje kanale na Facebooku, Messengerju in Instagramu.
Marsikaj lahko naredimo sami
Intermedijska umetnica in predavateljica medijske produkcije Lavoslava Benčić je spremljala aktivnost britanske verige pubov Wetherspoons, ki je leta 2018 objavila, da bo več kot 900 pubov izbrisalo račune na družbenih omrežjih. »Predsednik Tim Martin je zatrdil, da bo blagovna znamka še naprej cvetela s tradicionalnim oglaševanjem, kot so sporočila za javnost, posodobitve spletnih strani in tiskane revije znamke. Wetherspoonovi prihodki so se povečali za sedem odstotkov, a razlogov za to je lahko več. Še vedno pa ostanejo drugi digitalni kanali, nad katerimi imamo nadzor (npr. lastne spletne trgovine, e-pošta ...), ali sodelovanje s profesionalnimi upravljalci družbenih omrežij, ki znajo zgraditi močno in profesionalno digitalno identiteto,« pravi Benčićeva.
Seveda marsikaj lahko naredimo sami. Manca Korelc, strokovnjakinja za LinkedIn, opozarja: »Pozabljamo, da smo uporabniki tisti, ki zapravljamo čas na omrežjih, pišemo komentarje, ustvarjamo vsebine in podobno. Nobena reč na tem svetu ni koristna, če jo čezmerno uporabljamo – denimo sladkor. Mar bomo zato ukinili vse sladkarije sveta? Ne, le naučiti se moramo, kako ravnati z družbenimi mediji. Veliko bi bilo verjetno treba narediti za izobraževanje mladih, sploh Instagram se mi zdi zelo škodljiv v kontekstu samopodobe.«
Mladi so se ozavestili
Na srečo Dan Podjed, ki spremlja trende na spletu, opaža, da so opozorila o nevarnosti spletnih medijev zalegla: »Facebook najhitreje osvajajo starejši, predvsem tisti, ki imajo več kot 60 let. Zaradi tega se mladi temu omrežju vse bolj izogibajo in iščejo varno zavetje pred pogledi na Snapchatu in TikToku. Med študentkami in študenti opažam še trend dedigitalizacije in, pogojno rečeno, analogne transformacije. Mladi se omrežjem čedalje bolj izogibajo, postajajo previdni pri deljenju informacij o sebi, denimo fotografij in posnetkov, bolj jih zanimajo analogne rešitve, npr. vinilne plošče, tiskane knjige, namizne igre. Prvič namreč odrašča generacija digitalnih staroselcev, ki so ji bili telefoni in tablice položeni skorajda v zibelko. Prednosti in pasti teh naprav zelo dobro poznajo in jih uporabljajo bolj razsodno kot njihovi starši.«
