Med kopico floskul in praznih obljub, ki so jih deležni gledalci predvolilnih soočenj, le redkokdo tako jasno razkrije lasten modus operandi, kot je to v torek zvečer storil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Ta je ob gostovanju na televiziji N1 v verbalnem dvoboju tako pred javnostjo razkril, da neposredno od urednikov javne Radiotelevizije Slovenija dobiva informacije o svojih političnih nasprotnikih, v tem primeru o predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu.
»Kaj je z njegovo dohodninsko napovedjo? Vsi predsedniki strank so, kot vem, poslali dohodninsko napoved za leto 2020, od gospoda Goloba jo še vedno čakamo,« je gledalcem in voditelju dejal notranji minister ter s tem dal povod Golobu, da je prevprašal Hojsovo uporabo prve osebe množine. Ko se je kandidat SDS na prihajajočih volitvah poskušal izkopati iz luknje, kamor se je sam spravil, je dejal, da na Golobovo dohodnino čakajo na RTV. Na vprašanje voditelja, kako to ve, pa je Hojs odgovoril: »Uredniki so mi povedali.«
Še ena afera
Že samo dejstvo, da potrditev tega, da politično nastavljeni uredniki javne radiotelevizije o svojem poročanju obveščajo notranjega ministra, v Sloveniji ne pride niti blizu največjim aferam te vlade, pove dovolj o tem, kako daleč od resnično delujoče demokracije smo. Po drugi strani je Hojsova izjava le redkokoga presenetila, saj je jasno, da že več mesecev poteka ugrabitev RTV Slovenija, saj so vladajoče strukture že na vsa ključna mesta znotraj hiše spravile lastne kadre. Generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough, vršilec dolžnosti direktorja TVS Valentin Areh, odgovorna urednica Informativnega programa TVS Jadranka Rebernik in urednik spletnega portala MMC Igor Pirkovič so imena vladi naklonjenih kadrov, ki brez podpore novinarjev in javnosti krojijo usodo osrednjega javnega medija, ki ga je vladajoča klika vzela za talca v tem predvolilnem času. Poleg navedenih vladnih vojščakov zvesto svoje delo opravlja tudi programski svet RTV Slovenije, ki ga vodi Peter Gregorčič. Pod pretvezo uravnoteženja medijskega prostora interesi vladajočih v praksi tako vodijo v uničenje javne radiotelevizije.
Zvesti kadri
Aleš Hojs, ki je v preteklosti aktivno pozival k prenehanju plačevanja RTV-prispevka, ima očitno privilegiran položaj v primerjavi z ostalimi državljani, ko pride do informiranja na nacionalni televiziji. Če si dovolimo nekaj špekulacij, lahko pridemo do sklepa, da sta kandidata za urednike, ki jih omenja Hojs, bržkone zgolj dva, in sicer prej omenjena Rebernikova in Pirkovič. Da sta oba zvesta podpornika SDS, ni skrivnost. Kot so že opozorili v kolektivu novinarjev RTV, je Pirkovič tako rekoč na plačilni listi vlade, kot scenarist državnih proslav, neredko pa tudi sodeluje na dogodkih v organizaciji SDS. Glede na to, kako nedavno je svoj stolček zasedel slednji, je morebiti še verjetnejši vir za Hojsa Rebernikova. O političnih afinitetah odgovorne urednice dovolj pričajo že njeni posegi v program, od začasnega umika kritičnih vsebin do volitev do neuradne prepovedi omenjanja Inštituta 8. marec.
Uravnoteženje medijskega prostora pač nikoli ni bil iskren cilj SDS, od samega začetka gre za nadzor informacij in zlorabo teh za politične namene patronov, ki sedijo v vladi. Sprememba zakona o RTV, ki ga napovedujejo na levi sredini v primeru zmage na volitvah, bo zato pač nuja za obrambo javnega interesa.