Obdavčitev nenapovedanih dohodkov
Takoj po imenovanju na položaj direktorja Fursa je Simič na blogu napovedal, da bo ena njegovih prvih nalog pravilna uveljavitev obdavčitve nenapovedanih dohodkov.
Še preden je Ivan Simič, lastnik davčnosvetovalnega podjetja Simič & partnerji, prevzel vodenje Finančne uprave RS (Furs), je javno pritiskal na delo davčnih inšpektorjev. Očital jim je nezakonite odločbe, jih poimensko napadal in napovedoval »prevetritev« Fursa. Ko je Simič junija lani postal direktor Fursa, so se nekateri inšpektorji znašli v postopkih.
Simič pa je delovanje ene najpomembnejših državnih institucij podredil kar željam lastnega podjetja. Furs je namreč v času, ko je bil Simič direktor, posameznikom vrnil več deset milijonov evrov že plačanega davka na nenapovedane prihodke. To je Furs počel na podlagi navodila, ki je bilo v nasprotju s sodbo vrhovnega sodišča. Še več: vodstvo Fursa je to sodbo kar šest mesecev namerno ignoriralo, s čimer je šlo na roko posameznim davčnim zavezancem.
Koliko jih je za pomoč v postopkih pred Fursom najelo podjetje Simič & partnerji, ni jasno, saj Simič podatkov o strankah ne razkriva. Dokumenti, ki so jih na Necenzurirano.si pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, pa razkrivajo, da se je Furs pri tej problematiki ves čas odločal po Simičevih željah in interesih. To je v zadnjih mesecih potrdilo tudi več virov blizu Fursa. Skupni znesek neupravičenih vračil skupaj z obrestmi naj bi dosegal 40 milijonov evrov.
70-odstotni davek na sporno premoženje
Ena od zadev, ki jih je Simič kot davčni svetovalec več let javno problematiziral, je 70-odstotna obdavčitev nenapovedanih dohodkov. Furs jo je odmerjal posameznikom, ko je v osebnih davčnih preiskavah ugotovil razkorak med uradno prijavljenimi dohodki in premoženjem. Decembra leta 2013 jo je v državnem zboru sprejela koalicija Alenke Bratušek. Njen cilj je bil boj proti neprijavljenemu premoženju in sivi ekonomiji.
Takoj zatem je Furs začel s številnimi osebnimi davčnimi pregledi. Na podlagi ugotovitev je posameznikom odmeril na stotine tisoč evrov dodatnega davka brez obresti. Toda ustavno sodišče je septembra 2020 odločilo, da je stopnja tega davka protiustavna. Prav tako je presodilo, da država z njim ne sme obdavčiti dohodkov, ki so jih zavezanci pridobili pred letom 2009, torej tik pred začetkom svetovne finančne krize.
To je pomenilo, da je moral Furs razveljaviti vse odločbe, sprejete na podlagi spornega člena zakona o davčnem postopku. O tem je moral ponovno odločati, pri čemer bi jim lahko na neprijavljeno premoženje odmeril davek po dohodninski lestvici – to je največ 50 odstotkov.
Toda Ivan Simič je imel svoje načrte.
Svetoval direktorici Fursa, da »te zadeve uredite«
Takrat se je namreč pojavilo tudi vprašanje, kako bo Furs vodil ponovljene postopke proti zavezancem. Ključno vprašanje je bilo, za kolikšno preteklo obdobje jih sme obdavčiti:
1) Po zakonu so lahko inšpektorji pod drobnogled vzeli vse premoženje, pridobljeno od leta 2009 naprej.
2) Furs, ministrstvo za finance in upravno sodišče so bili enotni. Po njihovem se pri tem davku ne sme uporabljati pravila o desetletnem absolutnem zastaranju, ampak se to začne šteti šele od zadnjega leta, ki ga obravnava Furs. Kaj to pomeni? Primer: če bi Furs postopek, ki se nanaša na obdobje 2009–2017, ponovno odprl leta 2021, bi zastaral šele leta 2027.
3) Toda Simič in nekateri davčni svetovalci so poudarjali, da bi morali v ponovljenih postopkih zastaralni rok šteti drugače – za vsako koledarsko leto posebej oziroma od prvega leta obravnavanega obdobja naprej. Primer: lani odprt postopek, ki se nanaša na obdobje 2009–2017, bi za leti 2009 in 2010 že zastaral. To pomeni, da bi bilo premoženje, pridobljeno v teh dveh letih, varno pred Fursom.
Na sceno je nato stopil Simič, ki je bil takrat že vodja vladnega sveta za debirokratizacijo, v katerem je vodil tudi skupino za področje davkov. V imenu podjetja Simič & partnerji je tik pred koncem leta 2020 tedanji začasni direktorici Fursa Ireni Nunčič poslal dopis, v katerem jo je opozoril, da davčni inšpektorji preverjajo obdobje od leta 2009 naprej, čeprav bi lahko po njegovem to počeli le od januarja 2011. »To je nepravilno,« je poudaril Simič. Svetoval ji je, da »te zadeve uredite«, zato je začasna direktorica Fursa pohitela. V dobrem tednu dni je pripravila osnutek odgovora in za mnenje o tem prosila ministrstvo za finance.
Iz dopisa ni nobenega dvoma, da ga je Simič pisal kot direktor lastnega podjetja za davčno svetovanje. Celo sam je javno razkrival, da se je nanj obrnilo več strank. »Prejel sem veliko sporočil tistih, ki so bili deleži osebnega davčnega pregleda in nezakonite odmere,« je oktobra 2020 zapisal v reviji Denar. Pri njegovem pisanju je šlo torej zgolj za zasebni interes.
Kljub temu je Simič dosegel svoje. Šestnajstega februarja lani je Simon Starček, namestnik Irene Nunčič in član SDS, izdal navodila inšpektorjem, s katerimi je v celoti sledil Simičevemu stališču. Dva dni zatem je Irena Nunčič umaknila svojo kandidaturo za direktorico s polnim mandatom. Tri mesece pozneje je ta položaj zasedel Simič. Junija ga je vlada začasno imenovala na ta položaj. Takoj po imenovanju je na blogu napovedal, da bo ena njegovih prvih nalog pravilna uveljavitev obdavčitve nenapovedanih dohodkov.
Ignorirali sodbo vrhovnega sodišča
Toda Simič, ki je bil več let izbran za najuglednejšega davčnega strokovnjaka, se je pri svoji razlagi davčne zakonodaje motil. Aprila lani je namreč vrhovno sodišče izdalo sodbo, s katero je dalo prav Fursu, ministrstvu za finance in upravnemu sodišču, ne pa Simiču.
To je pomenilo, da so na slabšem tudi stranke podjetja Simič & partnerji, ki so imele odprte postopke tudi za leti 2009 in 2010. O tem, koliko manj davka so morale plačati, priča podatek, ki ga je razkril sam. »Furs je v prvotnih postopkih skupaj z zamudnimi obrestmi odmeril nekaj več kot 2,5 milijona evrov, v ponovnih postopkih pa le pičlih 189 tisoč evrov. Nezakonito obdavčenim davčnim zavezancem je bilo vrnjenih več kot 1,3 milijona evrov plačanega davka in dodatno 470 tisoč evrov zamudnih obresti,« je Simič zapisal ob imenovanju za vršilca dolžnosti direktorja Fursa.
Zakaj je Furs v Simičevem času vračal že plačani davek? Ker več mesecev ni upošteval aprilske sodbe vrhovnega sodišča, ampak sledil Starčkovemu navodilu. Šele 1. decembra, kar osem mesecev po sodbi in šest mesecev po Simičevemu prihodu na direktorski položaj, je vodstvo Fursa poslalo inšpektorjem novo navodilo, v katerem je skoraj v celoti sledilo sodbi vrhovnega sodišča. Toda pozor: še vedno je vztrajalo pri zastaranju odmere za leti 2009 in 2010 v odločitvah nadzora v ponovnih postopkih.
