Na naslov Marjana Šmigoca, Bukovci 9A (občina Markovci), je minule dni prispela modra ovojnica, na kateri sta bila zapisana neznano moško ime in priimek. Družino Šmigoc je najbolj presenetilo, da naj bi ta oseba živela na njihovem naslovu. Ker za tuje ime še niso slišali, so najprej želeli podatke preveriti po telefonu, vendar so jim na Upravni enoti Ptuj pojasnili, da se morajo pri njih zglasiti osebno. Zanimivo je, da se – ob veljavni zakonodaji pri nas – na naslove praktično kogarkoli lahko prijavi kdorkoli, ki ima ustrezno podpisano soglasje z osebnimi podatki lastnika nepremičnine, kajti verodostojnosti te listine ne preveri nihče. Dovolj je le podoben podpis, kot ga ima dejanski lastnik nepremičnine, četudi je vse skupaj ponarejeno.
Neznanci na domačem naslovu
Če pa želiš izvedeti, kdo vse je morebiti prijavljen na tvojem naslovu, se moraš osebno zglasiti na upravni enoti in tam celo plačati takso v višini treh evrov. Tudi Marjan Šmigoc jo je moral, da je dobil podatke o tem, katere osebe so prijavljene na njegovem naslovu!
Marjan Šmigoc je bil precej pretresen, ko je ugotovil, da je na njegovem naslovu prijavljenih devet ljudi, od tega dva s stalnim bivališčem: »Vseh teh ljudi ne poznam, še nikoli prej nisem slišal za njihova imena. Sklepam, da gre najverjetneje za tujce. Na dokumentih sem opazil podpis svoje žene, ki pa ni bil niti malo podoben njenemu. To je precej stresna situacija, zaradi katere sem moral celo na policijo, kjer sem podal kazensko ovadbo zaradi poneverbe,« je pojasnil Šmigoc in dodal, da je zmedo urejal skoraj ves dopoldan. »Na policiji so nam povedali, da bo kar nekaj časa trajalo, preden bodo vse osebe izbrisali z našega naslova. Po besedah policista naj bi šlo za zahteven postopek, saj morajo najprej poskusiti vse te ljudi najti.« Šmigoc je med drugim izvedel, da je bila ena izmed oseb za stalno prijavljena na njegovem naslovu 26. januarja letos, kar pomeni, da so nepridipravi to lahko uredili samo na Upravni enoti Ptuj. Lani je namreč začel veljati nov zakon, ki določa, da se mora oseba prijaviti na tisti upravni enoti, pod katero spada stalno prebivališče. Pred tem se je bilo mogoče prijaviti na katerikoli upravni enoti v Sloveniji.
Pri sosedi prijavljenih šest tujcev
Te dni se je s podobnimi neprijetnostmi ukvarjala tudi Šmigočeva soseda Nada Peršuh, ki je doma na naslovu Bukovci 9 (občina Markovci). Pred dobrim mesecem je tudi sama prejela ovojnico s »čudnim« imenom in jo vrnila, saj osebe ni poznala. Nato je ponovno prejela pošto, tokrat od programa Svit. Pismo je obdržala in se po pogovoru s sosedom tudi sama odpravila na Upravno enoto Ptuj, kjer je izvedela, da je na njenem naslovu prijavljenih šest tujcev, dva s stalnim prebivališčem. »Če ne bi o tem brali v Štajerskem tedniku in se pogovarjali s sosedi, najverjetneje vsega tega ne bi ugotovili. Upamo, da se bodo zadeve čim prej uredile, saj si ne želimo, da so vsi ti ljudje prijavljeni na našem naslovu,« je dejala Peršuhova. Oba sogovornika sta izpostavila, da se bojita, da ti ljudje ne bi bili upravičeni do kakršnihkoli pravic ali ugodnosti.
Na ptujski upravni enoti so sicer pojasnili, da je takšen strah povsem odveč. Osebe, ki so začasno ali stalno prijavljene na nekem naslovu in tam ne živijo, nimajo nobenih pravic do dedovanja, prav tako ne ovirajo prodaje nepremičnine. Prijavljeno prebivališče na naslovu namreč prijavljenim posameznikom ne omogoča nikakršnih lastniških upravičenj ali pravic do dedovanja (pravice, ki bi jih imeli zgolj zaradi prijavljenega prebivališča).
Ali bi »fiktivni stanovalec« lahko izterjal denar
Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če se neznanec (na osnovi fiktivne prijave stalnega bivališča) prijavi na zapuščino po smrti lastnika nepremičnine in si upa celo z računi o opravljenih delih dokazovati, da naj bi v nepremičnini vložil svoj denar za vzdrževanje, popravila ... Na računih namreč ni navedene lokacije opravljenih del (popravila vodovodnih ali elektroinštalacij, beljenja in podobno), temveč le ime izdajatelja računa in plačnika. Čeprav je takšna možnost skoraj neverjetna v primerih, ko skupaj z lastnikom nepremičnine živi več ljudi (na primer sorodniki), pa bi se lahko zgodilo, da bi se kakšen malopridnež prijavil na zapuščinsko razpravo po osamelem vdovcu, pri katerem je bil brez njegove vednosti prijavljen na stalnem bivališču, in zahteval del nepremičnine ali povračilo stroškov fiktivnega vzdrževanja nepremičnine.
Odgovor, ali je to mogoče, smo poiskali v pravni pisarni odvetnika Stanislava Klemenčiča. Po njegovih besedah bi se tak primer hipotetično lahko zgodil, vendar bi moral vlagatelj v sodnem postopku dokazati, da je imel soglasje lastnika za izvedbo vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del. (Kar sicer ob odličnem ponarejanju listin za prijavo bivališča nepridipravom ni nemogoče urediti.) Če bi sodišče priložene dokaze upoštevalo, bi lahko dobil vrnjen denar. Težje pa bi nekdo tako pridobil solastniški delež nepremičnine. To bi se lahko zgodilo samo, če bi dokazal obstoj dogovora z lastnikom, da mu slednji na račun vlaganj prepušča določen solastniški del nepremičnine v solastništvo. »Formalna prijava stalnega ali začasnega prebivališča za sodišče ni odločilna, posameznik mora namreč dokazati, da je na nekem naslovu tudi dejansko prebival,« je dodal odvetnik Klemenčič.
