Slovenija se bo v naslednjih letih morala spopasti s številnimi izzivi na trgu dela. Zaradi staranja prebivalstva bo število tistih, ki pokojnine prejemajo, preseglo število delovno aktivnih oziroma tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo. Glede na projekcije Urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi se delež BDP, ki ga namenjamo za pokojnine in oskrbo starejših, do leta 2050 z današnjih 21 odstotkov dvignil na skoraj 30 odstotkov BDP, kar bo za državno blagajno zagotovo prevelik strošek. Število mladih se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih zmanjšalo za trideset odstotkov.
912 mladih, starih od 15 do 29 let, je dobilo zaposlitev s pomočjo usposabljanj v javnih programih.
Na trg dela kasneje in počasneje
Pisali smo že o tem, da je OECD Sloveniji podal številne predloge, kako preprečiti pretirano naraščanje stroškov pokojninske blagajne. Kot smo vajeni, gredo predlogi vedno v isto smer: priporočajo dvig starostne meje za upokojitev in podaljšanje delovne dobe. A na drugi strani trga dela imamo kopico mladih, ki si želijo dela in možnosti, da bi lahko vplačevali v pregovorno prazno pokojninsko in zdravstveno blagajno, a tako kot že nekaj generacij se pri vstopu na trg dela soočajo s težavami, ki se vlečejo in stopnjujejo že leta in leta. Kot lahko preberemo v raziskavi Mladina 2020, ki so jo izvedli raziskovalci Univerze v Mariboru (Filozofska fakulteta) in Univerze v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede), se starost prvega vstopa na trg dela zvišuje, prehod iz sistema izobraževanja na trg dela pa traja vse dlje in je bolj negotov.
16.000 nezaposlenih mladih imamo po uradnih statistikah.
Mladi večinoma prekarni delavci
Kot ugotavljajo na Uradu za mladino, so mladi na trgu dela izpostavljeni predvsem visoki stopnji prekarnih oblik dela, ki jim ne zagotavlja ustrezne ekonomske, socialne in pravne varnosti, kar vpliva tudi na naslednje področje, kjer se mladi prav tako srečujejo s številnimi izzivi, to je reševanje stanovanjskega problema. Tea Jarc iz sindikata Mladi plus ocenjuje, da je v prekarnih oblikah dela več kot 70 odstotkov mladih na trgu dela. »Le izjemno majhen delež mladih ima pred 30. letom pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,« nam je povedala. Podatki Umarja kažejo, da je v nerednih oblikah zaposlitve malce več kot 50 odstotkov mladih.
Izgovori delodajalcev
V sindikatu Mladi plus na podlagi izkušenj svojih članov ugotavljajo, »da delodajalci mladih ne želijo zaposlovati z izgovorom, da nimajo delovnih izkušenj, čeprav mladi večinoma delajo že v študentskih letih, prvih formalnih delovnih izkušenj pa ne morejo pridobiti prav zaradi pomanjkanja priložnosti. Če pa se jim že omogoči delo, gre običajno za prekarne oblike dela; delo prek avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, prisilno delo prek statusa samostojnega podjetnika ali v najboljšem primeru prek pogodbe za določen čas. Mladi tako težko dobijo varno, trajno, dostojno zaposlitev, ki bi jim omogočila tudi samostojnost.« Opažanja sindikata potrjujejo tudi na Uradu za mladino, kjer so v anketi zaznali, da tisti mladi, ki delajo, poročajo o povprečni delovni obremenitvi 36,4 ure na teden, kar je blizu obremenitvi za polni delovni čas (40 ur na teden). Pri tem je še posebno zanimivo, da razmeroma visoko urno obremenitev z delom navajajo brezposelni (33,3 ure na teden) in tisti, ki so še aktivno vključeni v izobraževanje. »To kaže na problem dela na črno in na to, da je študentsko delo še vedno zlorabljeno,« so zapisali na Uradu za mladino.
»Enostavno ni prave politične volje, da bi se prekarizacija prekinila in bi se spodbujalo zaposlovanje za nedoločen čas. Vladna politika nadaljuje fleksibilizacijo trga dela, zaradi česar so mladi večinoma prepuščeni sami sebi, za neuspeh pa se jih celo krivi ali zmerja z delomrzneži.« - Tea Jarc, sindikat Mladi plus
Kršenje pravic mladih
Ob tem se mladi pri vstopu na trg dela srečujejo tudi s kršenjem svojih pravic. Te se pojavljajo že pri študentskem delu, kjer naj bi bila pogosta praksa delnega plačevanja v gotovini oziroma »na roko«. Najpogostejša kršitev so prikrita delovna razmerja. Gre za okoliščine, kjer bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, saj obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, a se to nadomesti z eno izmed prekarnih oblik dela. Mladim se s tem onemogoči dostop do osnovnih delavskih in socialnih pravic, na primer do plačane bolniške odsotnosti, povračila za prevoz in malico, minimalne plače, dopusta, regresa, plačanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ... Obveznosti, ki bi jih moral imeti delodajalec, tako postanejo breme za delavke in delavce. V sindikatu Mladi plus navajajo tudi, da delodajalci iskalce prve zaposlitev pogosto uvajajo v delo, česar pa ne želijo plačati, čeprav jim to nalaga zakon. Mlade ženske pa se pri vstopu na trg dela srečujejo z diskriminacijo: na razgovorih za službo so deležne vprašanj o osebnem življenju, načrtovanju družine ali opazk in celo zahtev, povezanih z videzom, navajajo v sindikatu Mladi Plus.
Nižje plačilo
Mladi morajo za to, da dobijo zaposlitev, pogosto pristati tudi na nižje plačilo. »Ker večina mladih dela prek prekarnih oblik dela, običajno pomeni, da zanje ne velja niti minimalna plača. V teh oblikah je namreč višina plačila popolnoma odvisna od samovolje naročnika. Plačilo prekarnih delavk in delavcev je običajno nižje od povprečja, posebno, ko v to vštejemo še stroške, ki so preneseni na delavce in delavke (prispevki, prevoz, malica, bolniška, dopust ...),« pojasni Tea Jarc. Raziskava Mladina 2020 ugotavlja, da so mladi v primerjavi z letoma 2005 in 2010 za povečanje zaposlitvenih možnosti bistveno bolj pripravljeni na geografsko mobilnost, na dodatno izobraževanje, občutno bolj so pripravljeni sprejeti tudi začasno zaposlitev in nižje plačilo. Še več, kar tretjina jih je pripravljena delati zastonj, slabi dve tretjini mladih pa sta za preprečitev nezaposlenosti pripravljeni stopiti na samostojno podjetniško pot. Izrazito se je povečala tudi preferenca mladih za zaposlitev v zasebnem sektorju.
Večja želja po podjetništvu
Na uradu za mladino ugotavljajo, da je tudi zaradi sprememb v izobraževalnem sistemu dovzetnost mladih za fleksibilne oblike dela z manj socialne varnosti večja. »Leta 2020 so bili mladi bolj prepričani, da jim je izobraževanje vzbudilo interes, da bi postali podjetniki. Tretjina jih poroča, da jim je dosedanje izobraževanje dalo znanja za ustanovitev in vodenje podjetja,« poudarjajo na Uradu za mladino. A ob tem se je treba zavedati, da je podjetništvo globalni trend med mladimi, ki temelji na zgodbah uspešnih posameznikov, ki jim je uspelo v svetu sodobnih tehnologij, start-upov, družbenih omrežij in vplivništva ter kriptovalut. Zgodbe o meteorskem uspehu in bogastvu mlade privlačijo k podjetništvu, pomena redne zaposlitve pa se mladi običajno zavedo šele, ko prestopijo prag banke z željo po kreditu, kjer je redna zaposlitev skoraj pogoj za pridobitev posojila.
»Po desetletjih izpostavljenosti visokim stopnjam prekarnosti niti ne preseneča, da so mladi svoja pričakovanja glede zaposlitve bistveno spremenili. Za povečanje svojih zaposlitvenih možnosti so vse bolj pripravljeni na geografsko mobilnost, na dodatno izobraževanje, občutno bolj so pripravljeni sprejeti tudi začasno zaposlitev in nižje plačilo.« Raziskava Mladina 2020
Brezposelnih mladih več ali manj?
Razmere na trgu dela mladih so, kot kaže, tudi zelo konfuzne. Kot je zapisano v raziskavi Mladina 2020, uradni statistični podatki kažejo izrazit trend zmanjševanja brezposelnosti mladih; leta 2010 je stopnja anketne brezposelnosti mladih znašala 14,7 odstotka, leta 2019 pa le še 8,1 odstotka. Po letu 2015 se je občutno zmanjšal tudi delež zaposlenih mladih, ki delajo v kateri od fleksibilnih oblik zaposlovanja. A hkrati je v raziskavi zapisano tudi: »Če se na primer ozremo k deležu mladih, ki se dojema kot brezposelne, zmanjšanja deleža brezposelnosti v zadnjem desetletju sploh ni zaznati. Povedano drugače, delež brezposelnih mladih se znižuje po kriterijih uradne statistike, ne pa tudi po kriterijih samih mladih.« Ugotovljeno na Uradu za mladino povzemajo, da samoporočana stopnja brezposelnosti ne sledi uradni statistiki in predstavlja skoraj trikratnik uradno zabeležene anketne stopnje brezposelnosti. Ob tem ni zanemarljiv podatek Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki kaže, da se je v zadnjih letih za več kot sto odstotkov povišal delež visokoizobraženih mladih, ki delajo na delovnih mestih, za katere je zahtevana največ srednješolska izobrazba. Iz desetih odstotkov v letu 2008 se je do leta 2018 dvignil na 21 odstotkov.
Kaj mora storiti nova vlada
Težave mladih pri vstopu na trg delovne sile niso nove, vsaka vlada je z njimi seznanjena, a predvsem na področju preprečevanja prekarnega dela je bilo storjenega bore malo. Raziskovalci, ki so pripravili raziskavo Mladina 2020, so že pripravili priporočila za tistega ali tisto, ki bo našo državo vodil v naslednjih letih. Kot so zapisali, je treba nadaljevati s preprečevanjem zlorabe atipičnih oblik zaposlovanja, vključno s študentskim delom. Ukrepi naj bi bili usmerjeni v določitev najvišjega števila ur, ki bi jih lahko posameznik opravil v atipični obliki zaposlitve. Glede na poslabšanje situacije v smislu kršitev delavskih pravic bo treba okrepiti inšpekcijski nadzor. Sprejeti je treba ukrepe za zmanjšanje prekarizacije med mladimi. Kot so zapisali na Uradu za mladino, je treba ukrepe jasno utemeljiti v dejstvu, da erozija ekonomske, socialne, pravne in širše eksistencialne negotovosti pomeni zmanjševanje splošnega zaupanja mladih, kar predstavlja resen družbeni problem. Mi bi ob tem dodali, da bi moralo državi postati jasno, da večje število redno zaposlenih pomeni tudi več prilivov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Priporoča se tudi sprejem ukrepov, ki bi spodbujali podjetništvo oziroma socialno podjetništvo, ob tem pa bi morali preprečiti siljenje v s. p. in prekarizacijo.
