Prejšnji teden smo v našem časniku poročali o zgodbi begunca iz Sirije, ki že več let živi v Sloveniji. Ima status samostojnega podjetnika, preživlja se z oblikovanjem, s svojo dejavnostjo si zagotavlja redne prihodke in naši državi plačuje davke.
A ko je želel pri banki, pri kateri ima že leto dni odprt bančni račun, zaprositi za manjše posojilo, je doživel neprijetno presenečenje. Ne samo, da mu niso odobrili posojila, zaradi države njegovega izvora so mu zaprli tekoči račun in sodelovanje z njim prekinili. Pri tem so kot razlog navedli določila zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, saj je Sirija na seznamu tveganih držav, ki je objavljen na straneh Urada RS za preprečevanje pranja denarja. V banki so pojasnili še, da so uporabniku sicer res onemogočili uporabo storitev zaradi njegovega državljanstva, a le zato, ker so le na tak način lahko zagotovili skladnost poslovanja s pravili delovanja enega od poslovnih partnerjev.
Čeprav imajo begunci težave z bankami že dlje, so v Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov iskanje rešitev napovedali šele ob prihodu beguncev iz Ukrajine.
Preširoko razumevanje pravil
A v uradu Zagovornika načela enakosti so ugotovili, da si banke določila zakona razlagajo preveč na široko. Včeraj so javnost obvestili, da so v primeru sirskega begunca ugotovili, da pravila, na katera se sklicujejo banke, prepovedujejo le poslovanje s točno določenimi osebami in s prebivalci določenih območij, med drugimi tudi s prebivalci države, katere državljan je prijavitelj diskriminacije. Pravilnik pa ne določa, da morajo poslovni partnerji podjetja onemogočati poslovanje uporabnikom, ki imajo državljanstvo držav s tveganih območij, a prebivajo v drugih državah. Takšen je bil tudi položaj prijavitelja diskriminacije – državljana tretje države s seznama tveganih držav, ki je rezident Slovenije.
Nadzor upravičen, odrekanje storitev ne
Zagovornik je ugotovil, da morajo finančna podjetja le bolj nadzorovati ravnanja strank, pri katerih obstaja večje tveganje nezakonitega poslovanja. Noben predpis pa jim ne dovoljuje, da bi strankam uporabo storitev avtomatično onemogočila samo zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot je državljanstvo. Zato je odločil, da je podjetje v obravnavanem primeru uporabnika diskriminiralo na podlagi njegovega državljanstva. Prepoved uporabe storitev že na podlagi državljanstva je bila po oceni Zagovornika nesorazmeren ukrep, saj je finančno podjetje sebi tveganje pri poslovanju zmanjšalo na nič, uporabnik pa ni imel več možnosti uporabljati nobene storitve podjetja.
