Pogled na slovenske ceste te dni, sploh v času prometnih konic, nakazuje popolno vrnitev v staro normalnost. Kljub znova problematičnim covidnim statistikam tem le malokdo od odgovornih namenja pozornost, kaj šele pripisuje pomen pri odločanju. Absolutna sprostitev omejitev daje ljudem večjo svobodo, a posledično voznikom povzroča preglavice, ko izgubljajo čas na cestah.
Zastoji pločevine na cestah niso bili takšna težava niti avgusta lani, ko je državni zbor sprejel spremembe novele zakona o pravilih cestnega prometa, ki je med drugim uvedla možnost dovoljenja za zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju. To je seveda dovoljeno samo, če je na križišču poseben prometni znak, in če je smer prosta, se to lahko stori varno. Znak je kvadraten, na njem pa je narisana zelena puščica z belo obrobo, in sicer na črni podlagi.
PARADOKS
Prometna ureditev z dovoljenim zavijanjem v desno je najbolj ustrezna na cestah, kjer je pretok vozil manjši, a tam tako ali tako ni težav s pretočnostjo.
Metlika brez znaka
Na ministrstvu za infrastrukturo so poleti dejali, da ne morejo oceniti, koliko bo takšnih križišč v Sloveniji, saj je določitev te prometne ureditve po njihovih navedbah v pristojnosti posameznega upravljavca ceste (na občinskih cestah so to občine, na državnih cestah pa direkcija za infrastrukturo). Prvi tak znak so postavili teden dni po spremembi zakonodaje, in sicer na obrobju Ljubljane, na križišču Celovške ceste in Kolesarske poti.
»Gre za novo pravilo, ki sledi cilju povečati pretočnost v cestnem prometu,« je takrat pojasnil državni sekretar Aleš Mihelič in hkrati napovedal namestitev še dveh tovrstnih znakov, v Novem mestu in Metliki. Kot so nam pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, ki deluje pod ministrstvom za infrastrukturo, znaka v Metliki ni več. Tam se je namreč izkazalo, da »prometna ureditev negativno vpliva na prometno varnost pešcev in kolesarjev, ki prečkajo smer, s katere se izvaja zavijanje desno pri rdeči luči, zato je bila prometna signalizacija, ki to omogoča, odstranjena«. In drugod?
Počasna rast
Z direkcije so sporočili, da so na cestah, ki so v njihovem upravljanju, do zdaj vzpostavili pet ureditev za vožnjo v desno ob rdeči luči na semaforju; če odštejemo znak v Metliki, imajo tako zgolj štiri križišča tovrstno signalizacijo. Direkcija je sicer upravljavec 6000 kilometrov glavnih in regionalnih cest v Sloveniji, kjer se nahaja skupno 380 križišč. Ker je upravljanje občinskih cest naloga občin, na direkciji pojasnjujejo, da ne razpolagajo s podatki, koliko teh znakov je nameščenih v vsej državi.
1 odstotek križišč, ki jih upravlja Direkcija RS za infrastrukturo, ima možnost zavijanja v desno pri rdeči.
Iskanje lokacij
Takšna prometna ureditev je še najbolj ustrezna na cestah, kjer je pretok vozil manjši, vendar, paradoksalno, tam tako ali tako ni težav s samo pretočnostjo. O tem, koliko znakov so na občinske ceste namestili, smo povprašali sicer še odgovorne v dveh največjih mestnih občinah pri nas. Z ljubljanske mestne občine so sporočili, da takih prometnih znakov v Ljubljani na občinskih cestah še niso namestili, in dodali: »Preverjamo prometno-varnostne parametre, na podlagi katerih bi lahko določili, ali bi bila kje možna, smiselna in upravičena namestitev dodatnega prometnega znaka z zeleno puščico v desno.«
V Mariboru ne opažajo več »začetne nespretnosti« voznikov in menijo, da se je zadeva »prijela«.
Bolj aktivni so na tem področju Mariborčani, trenutno imajo pet križišč urejenih na tak način, pri čemer ugotavljajo, da »gredo učinki zavijanja desno pri rdeči luči v pozitivno smer«. Pojasnili so, da po šestih mesecih uporabe ne opažajo več »začetne nespretnosti« voznikov, in menijo, da se je zadeva »prijela«. Podatki policije ne kažejo, da bi to povzročalo konfliktne situacije ali nesreče. Tudi prevoznost posameznih križišč se je izboljšala. »Zato razmišljamo, da bi na območju občinskih cest uvedli še več takšnih križišč,« sporočajo z mariborske občine.
