V vladajoči Slovenski demokratski stranki (SDS) so se očitno odločili, da se bodo kandidatov opozicijskih strank pred aprilskimi volitvami lotevali na vse mogoče načine – tudi z nadzorom njihovih komunikacij in prijavami na policijo.
Danes tako razkrivamo dogajanje v družbi Slovenski državni gozdovi, ki skrbi za upravljanje z gozdovi v lasti države. Njen direktor je izbranec SDS Robert Tomazin, ki ima že nekaj časa težave s posameznimi člani nadzornega sveta. Ena od njih je Dragica Vrkič Kozlan, vodja obalnega koordinacijskega odbora Liste Marjana Šarca (LMŠ), ki je bila v nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov imenovana v kvoti opozicije. Na letošnjih volitvah bo kandidirala v volilnem okraju v Kopru. Težave z nadzornico, ki ji je očital uhajanje informacij, se je direktor Slovenskih državnih gozdov odločil rešiti po svoje.
Dvajsetega decembra je Tomazin na seji nadzornega sveta razkril, da je komunikacijo Dragice Vrkič Kozlan z ostalimi člani nadzornega sveta posredoval enemu od kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Pri tem je poudaril, da je ta kriminalist vpogledal v podatke klicev z njenega prenosnega telefona in elektronske pošte. Na ta način naj bi ugotovil, s kom vse omenjena članica nadzornega sveta komunicira.
Ni šlo za pritisk, ampak »dobronamerno dejanje«
Tomazina bomo za pojasnila zaprosili danes. Toda njegove besede, da je kot direktor državnega podjetja policiji naročil, naj izsledi komunikacijske stike njegove nadzornice, nam je včeraj potrdilo več nepovezanih sogovornikov.
Potrjujejo jih tudi elektronska sporočila, ki smo jih prejeli v uredništvu. Iz njih je razvidno, da je bila s Tomazinovo grožnjo seznanjena tudi predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov Romana Fišer, a se ji očitno ni zdela vredna dodatne pozornosti. Sama je zato Tomazina zaščitila. »Nad izjavo gospoda Tomazina sem bila tudi jaz presenečena, vendar jo jemljem kot dobronamerno dejanje, s katerim je glavni direktor izrazil nestrinjanje s kakršnokoli negativno gesto od kogarkoli do članov nadzornega sveta (poskus vplivanja, grožnje ...) kot odgovorno prijavo pristojnim organom,« je dan po seji zapisala Romana Fišer, sicer finančna direktorica državne Družbe za avtoceste (Dars), ki je bila na položaj imenovana v kvoti Desus.
Gre za obliko pritiska, ki ni le v popolnem nasprotju z dobrimi praksami pri upravljanju državnih podjetij, ampak sega tudi v polje političnega boja. Dragica Vrkič Kozlan za pojasnila včeraj ni bila dosegljiva. Po naših informacijah pa je Tomazinove očitke, da razkriva informacije s sej nadzornega sveta, že na seji zanikala. Že v dneh pred sejo je začela prejemati anonimne klice in grožnje neznancev, ki so se nanašale na njeno delovanje v nadzornem svetu Slovenskih državnih gozdov. O tem je obvestila preostale nadzornike.
Po prijavi pooblaščenki najeli kriminalista
Kako je Dragica Vrkič Kozlan še ukrepala? V prvi polovici januarja je zaradi kršitve varstva osebnih podatkov proti Tomazinu vložila prijavo na urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki smo jo uspeli pridobiti in jo hranimo v uredništvu. V njej je popisala dogajanje na zadnji lanski seji nadzornega sveta. Navedla je, da je med 16. in 21. decembrom lani prišlo do nezakonite obdelave osebnih podatkov. Le štiri dni po njeni prijavi je družba Slovenski državni gozdovi prek podjemne pogodbe za 20.000 evrov najela upokojenega kriminalista Zorana Radanoviča iz Kočevja. Kot je razvidno iz javno objavljenih informacij, je zanjo uradno opravljal intelektualne storitve. Katere, ni javno znano.
Da je Tomazin kot direktor državnega podjetja policiji naročil, naj izsledi komunikacijske stike njegove nadzornice, je potrdilo več virov. Potrjujejo jih tudi elektronska sporočila, ki smo jih prejeli v uredništvu. CITAT: »Nad izjavo gospoda Tomazina sem bila tudi jaz presenečena, vendar jo jemljem kot dobronamerno dejanje, s katerim je glavni direktor izrazil nestrinjanje s kakršnokoli negativno gesto od kogarkoli do članov nadzornega sveta (poskus vplivanja, grožnje ...) kot odgovorno prijavo pristojnim organom.«
Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov sicer sestavlja osem članov, pet članov kot lastnica imenuje vlada, preostale tri pa zaposleni. Po nepreklicnem novembrskem odstopu prvega nadzornika Andreja Rihterja ima vlada v nadzornem svetu le še tri svoje predstavnike, saj je eno nadzorno mesto rezervirano za predstavnika opozicije, zato v nadzornem svetu nima večine.
To si prizadeva na vse načine spremeniti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Jože Podgoršek, zdaj kandidat NSi na parlamentarnih volitvah, je do zdaj po naših informacijah objavilo že vsaj dva razpisa, a nov nadzornik še vedno ni imenovan. Po naših zanesljivih informacijah se je na enega prijavil Mirko Katalenič, vplivni član nekdanje Stranke modernega centra (SMC), danes Konkretno. Politika je očitno Kataleniča že vnaprej izbrala za najboljšega kandidata za nadzornika, saj se je še pred zaključkom postopka znašel med prejemniki interne elektronske komunikacije članov nadzornega sveta in poslovodstva Slovenskih državnih gozdov.
Kdo vse je bral sporočila nadzornikov
Kako je to mogoče in ali je imel Katalenič dostop tudi do tajnih dokumentov nadzornega sveta, nam ni uspelo izvedeti. Pridobili pa smo del elektronske komunikacije, ki razkriva, da je bil nad Kataleničevo vpletenostjo v elektronsko komunikacijo nadzornega sveta presenečen, ali pa je presenečenje zaigral, celo Tomazin.
Osmega decembra je v elektronskem sporočilu zapisal, da je »spodnje sporočilo prebiral z začudenjem«. »Prepričan sem namreč bil, da je bilo sporočilo namenjeno zaprtemu krogu prejemnikov (člani nadzornega sveta, poslovodstvo). Navedba 'Brez tebe bo v nadzornem svetu Slovenskih državnih gozdov zazijala luknja, kar za nadaljnje poslovanje družbe nikakor ni dobro' je skrb vzbujajoča, saj oceno podaja oseba, ki ni ne zaposleni v Slovenskih državnih gozdovih niti ni član nadzornega sveta. Pri tem naj spomnim na izkušnje iz preteklosti v zvezi z uhajanjem informacij zaupne narave, ki jih je poslovodstvo (nekdanje in aktualno) posredovalo samo NS. Upam, da me daje paranoja in so moji strahovi neutemeljeni,« je ugotavljal Tomazin.
Po tem razkritju je Katalenič kandidaturo umaknil. Januarja je ministrstvo objavilo nov javni razpis za člana nadzornega sveta. Vsebina razpisa sicer na spletni strani ni več dosegljiva. Na ministrstvo za kmetijstvo smo poslali več novinarskih vprašanj, a odgovorov nismo prejeli.
-----
"Glavni direktor SiDG mag. Robert Tomazin je bil dne 16. decembra 2021 s strani enega od članov nadzornega sveta seznanjen s pisnim obvestilom članice nadzornega sveta Dragice Vrkič Kozlan ostalim članom nadzornega sveta o pritiskih nanjo, ki je bila dan pred tem deležna preko telefonske grožnje neznane osebe. Glede na to, da je bil mag. Robert Tomazin leta 2003 sam žrtev fizičnega napada neznanih storilcev, odločno obstoja vsakršno nasilje. Članici nadzornega sveta je zato predlagal, naj se nemudoma izvede prijava suma storitve kaznivega dejanja na lokalno izpostavo policije. Glavni direktor SiDG je bil v tistem času ravno v stikih s kriminalisti NPU, ki preiskujejo izsledke forenzične preiskave poslovanja SiDG, ki se sicer večinoma nanašajo na čas, ko je družbo vodil Zlatko Ficko. Skladno z navodili kriminalistov, naj jih družba SiDG obvešča o vseh dogodkih, ki bi kazali na sum kaznivih dejanj, je glavni direktor SiDG kriminalista NPU, s katerim je bil v stiku zaradi forenzične preiskave, seznanil z obvestilom Dragice Vrkič Kozlan o verbalnih pritiskih nanjo. S tem, kakšni so bili izsledki kriminalistične preiskave ali celo kakšne metode je policija uporabila pri preiskavi, poslovodstvo SiDG ni in ne more biti seznanjeno. Zato odločno zavračamo insinuacije, da naj bi bil kdorkoli iz SiDG seznanjen s tem, da naj bi kriminalisti vpogledali v prenosni telefon in elektronsko pošto članice nadzornega sveta. Posledično so neresnične tudi informacije, da naj bi glavni direktor na seji nadzornega sveta povedal, da je kriminalist vpogledal v podatke klicev članice nadzornega sveta in njene elektronske pošte. Glede na navedeno odločno zavračamo tudi trditev, ki izhaja iz naslova članka. Ponovno poudarjamo, da SiDG ni seznanjen z metodami dela kriminalistov v tem ali katerem koli drugem primeru. Poslovodstvo SiDG tudi ne želi 'kukati' v telefonske številke nikogar, torej tudi ne Dragice Vrkič Kozlan. Na seji nadzornega sveta, na kateri je tekla razprava o nedopustnih pritiskih na članico nadzornega sveta preko anonimnega telefonskega klica, je glavni direktor SiDG jasno izrazil svoje ogorčenje nad takšnimi pritiski in prisotne seznanil, da je z njimi seznanil NPU. Na tej seji je sicer tudi Dragica Vrkič Kozlan povedala, da je tudi sama naznanila sum kaznivega dejanja na lokalno policijsko postajo.
Z domnevno prijavo informacijski pooblaščenki družba SiDG ni seznanjena, odločno pa zanika kakršno koli kršitev varstva osebnih podatkov s strani članov poslovodstva v tem ali drugih primerih.
Nekdanjega kriminalista, ki ga za podobne storitve najemajo tudi druga podjetja, je družba SiDG najela kot preiskovalca, predvsem za zbiranje in preverjanje informacij o morebitnih krajah lesa iz državnih gozdov, o katerih se je v medijih v zadnjih letih veliko pisalo.
Poslovodstvo SiDG ima z nadzornim svetom družbe profesionalen odnos in ni z njim v nobenih sporih, kot je navedeno v članku," so danes sporočili iz Slovenskih državnih gozdov.
