V trenutku, ko se je začela vojna v Ukrajini, je postalo jasno, da bomo posledice čutili tudi Slovenci. Rusija je namreč tretja največja izvoznica nafte na svetu, druga največja izvoznica zemeljskega plina, tako Rusija kot Ukrajina pa sta med največjimi proizvajalci žit. Pritisk na cene prihaja v nepravem času, saj se Slovenija tako kot cela EU že sooča z visoko inflacijo, ki smo jo pridelali z ukrepi za blaženje posledic pandemije koronavirusa. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja na letni ravni v povprečju zvišale za 6,9 odstotka, od januarskih pa so bile višje za 1,4 odstotka. K letni inflaciji so največ prispevale prav višje cene električne energije, plina in drugih goriv. K inflaciji na mesečni ravni pa so poleg elektrike prispevali še dražja hrana in počitniški paketi.
Za 6,8 odstotka se je v enem dnevu podražil zemeljski plin.
Prav cene goriv in energentov so prve, ki so ob začetku vojne dobile dodaten pospešek. Medtem ko ruske nafte zaradi vojne in sprejetih ukrepov nihče noče, so cene surove nafte drugih proizvajalcev skočile v nebo. Včeraj se je cena gibala pri 110 dolarjev za sod. Cene bi lahko umirila skupina Opec+, če bi sprejela odločitev o povečanju obsega črpanja nafte, a del te skupine je tudi Rusija. Znova se je podražil plin. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v aprilu je bilo treba zjutraj po srednjeevropskem času odšteti 130 evrov za megavatno uro, kar je kar 6,8 odstotka več kot v torek.
1,489 evra je rekordna vrednost dizla na slovenskih črpalkah.
Kljub ukrepom vlade rekordne cene
Prve učinke vojne Slovenci čutimo v obliki podražitev goriv in ostalih energentov. Liter 95-oktanskega bencina izven avtocest in hitrih cest stane 1,458 oziroma 1,459 evra. Dizel, za liter katerega je treba odšteti 1,488 oziroma 1,489 evra, pa se je znašel na rekordnih ravneh kljub temu, da je vlada februarja znižala trošarine na goriva.
Hrana se že draži
Poleg goriv in energentov nas lahko v prihodnjih mesecih skrbi vpliv vojne na cene hrane. Tako Rusija kot Ukrajina sta namreč vodilni proizvajalki žit in oljaric. Kot nam je povedal agrarni ekonomist, je obseg motenj, do katerih je prišlo na kmetijskih trgih, že zdaj tako velik, da bo njihov vpliv čutiti dlje časa, kljub morebitnemu hitremu zaključku vojne. »Stanje je nepredstavljivo. Že zdaj,« nam je povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar in dodal, da bodo posledice čutili predvsem v tistih segmentih prehrambne verige, kjer žita uporabljajo za krmo. »To so predvsem proizvodnja perutnine in prašičereja, tudi proizvodnja jajc in mleka. Pritisk na cene bo ogromen.«
»Pričakovati je, da se bo Rusija šla globalno ekonomsko vojno, kar pomeni, da bo poskušala zaseči ukrajinski kmetijski produkt in ga prodajati prek svojih prodajnih kanalov ter bo poskušala omejiti dobavo EU.« Aleš Kuhar, agrarni ekonomist
Ekonomska vojna
»Če pride do popolne okupacije Ukrajine, pa lahko to privede do brutalnih posledic. Pričakovati je, da se bo Rusija šla globalno ekonomsko vojno, kar pomeni, da bo poskušala zaseči ukrajinski kmetijski produkt in ga prodajati prek svojih prodajnih kanalov ter bo poskušala omejiti dobavo EU. Treba je vedeti, da so Nizozemska, Španija in Francija velike uvoznice krmnih žit in bi jih taka poteza lahko močno prizadela,« nam je še povedal Kuhar. Doda, da je še večji vpliv Ukrajine na področju izvoza oljnic, s katerimi zalaga praktično celotno Evropo. »Posledice popolnega izpada te dobrine bi lahko bile katastrofalne. V tem primeru namreč ne bo šlo za minimalne dvige cen, ampak za scenarije, ki si jih niti ne želim predstavljati,« doda Kuhar.
Kako smo pripravljeni na vojno?
Povprašali smo ga tudi o tem, kako se lahko naša država pripravi na najhujši scenarij. »Kakšne so trenutne zaloge hrane, ne vem, se pa bojim, da se z blagovnimi rezervami ne upravlja optimalno. Za ustvarjanje zalog je v tem trenutku morda že pozno, saj so se cene že močno dvignile,« nam pojasni. Na svojo vlado smo naslovili vprašanje, ali morda načrtujejo kakšne ukrepe, ki bi lahko omilili nastalo situacijo in Sloveniji zagotovili nemoteno delovanje prehranskih verig ter pretirano zvišanje cen, ki bi lahko pognale inflacijsko spiralo v nebo.
Glede na podatke portala Izvozno okno, je blagovne menjave med Ukrajino in Slovenijo v letu 2021 za 282 milijonov evrov. V Ukrajino smo izvozili za 218 milijonov evrov blaga, uvozili pa smo za 63 milijonov evrov dobrin, predvsem les in lesene izdelke.
Odgovora sicer nismo prejeli, je pa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek zaradi trenutnih razmer v Ukrajini imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti. Ta bo med drugim spremljala in analizirala stanje na trgu s prehrano za obvladovanje zaostrenih razmer in analizirala blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino. Ključne naloge krizne delovne skupine, v kateri je 12 članov in ki bo delovala do preklica, se nanašajo tudi na ugotavljanje stanja blagovnih rezerv (predvsem žit in oljnic), predlaganje ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in priprave poročil za potrebe drugih sestankov v državi.
Pomirjujoče besede
Kot je povedal kmetijski minister Jože Podgoršek, so trenutne zaloge v Sloveniji dobre in prehranska oskrba ni ogrožena. Zalog žit naj bi bilo dovolj do naslednje žetve, dobro smo založeni tudi z olji. Rusija in Ukrajina na področju prehrane ne spadata med pomembnejše slovenske partnerice. Iz Ukrajine večinoma uvažamo le olje in surovine za sončnično olje, iz Rusije večinoma les in umetna gnojila. Popolnoma drugačna je slika na področju celotne EU, kjer sta sprti državi glavni dobaviteljici žit, oljnic in umetnih gnojil. Evropska komisija zato že razmišlja o ukrepih in tudi novih trgih, ki bi lahko nadomestili izpad dobav iz Ukrajine in Rusije. Predstavniki slovenske živilskopredelovalne industrije so opozorili na visoke cene plina, od katerega je ta industrija odvisna. Minister za infrastrukturo Vrtovec pa naj bi zagotovil, da so dobave plina trenutno še stabilne, dovolj naj bi bilo tudi zalog.
