Slovensko Sberbank bo najverjetneje kupila NLB. Po tem scenariju bi delnice v noči na sredo prenesli na NLB, komitenti pa bi v sredo zjutraj znova lahko dostopali do bančnih storitev, neuradne informacije navajajo spletne Finance.
Včeraj zjutraj je Banka Slovenije sporočila, da so na ravni Evropske centralne banke (ECB) in Enotnega odbora za reševanje sprejeli odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki ima hčerinsko banko tudi v Sloveniji, prekine poslovanje. Kot so priznali v Sberbanki, so namreč po tem, ko je Evropska komisija sprejela sankcije, ki vplivajo na poslovanje ruskih bank, doživeli znaten odliv sredstev iz svoje banke. »Z namenom zaščite interesov naših strank in zaposlenih pred morebitni dodatnimi učinki obstoječih in novih sankcij smo pripravili možno rešitev. Ta v tem trenutku in zgolj začasno vključuje nekatere precej drastične ukrepe,« so zapisali v sporočilu svojim komitentom in jih obvestili, da je ustavljen ves promet s plačilnimi nalogi, poslovalnice so zaprte, izvaja pa se le kartično poslovanje, dvigi gotovine so omejeni na 400 evrov.
Skopa pojasnila
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ob tem poudaril, da bodo medtem, torej do srede, »poiskali ustrezen način reševanja banke, ki bo zagotovil nemoteno poslovanje za vse komitente banke«. Na Banko Slovenije smo se obrnili z vprašanjem, koliko transakcijskih računov imajo Slovenci odprtih pri tej banki, a so nam odgovorili le, da bo več podrobnosti znanih danes čez dan. Uradni podatki iz leta 2020 kažejo, da je bilo konec leta 2020 (novejših podatkov še ni) pri Sberbank Slovenija za 281 milijonov evrov vlog prebivalstva in 330 milijonov evrov vlog podjetij. Nekateri so še minuli teden pri tej banki odpirali račune, med njimi tudi stranka SDS, ki je za potrebe volilne kampanje pri tej ruski banki odprla še drugi račun. Prvega so odprli že leta 2012, do srede pa je tako kot vsi drugi praktično zamrznjen.
Najbolj neprimeren dan
Omejitev poslovanja bi težko slabše tempirali. Konec enega meseca in začetek drugega je namreč obdobje, ko je plačilnih aktivnosti največ: nakazujejo se pokojnine, plače in socialni transferji, zapadejo tudi nekatere davčne obveznosti do države. Tako je včeraj okoli tisoč komitentov Sberbanke ostalo brez varstvenega dodatka. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da bo danes enako z vsemi ostalimi socialnimi transferji in da še iščejo možnosti, kako denar spraviti do prejemnikov. Prejemnike socialnih transferjev so pozvali, naj si račune odprejo pri drugih bankah in centrom za socialno delo sporočijo nove številke računov.
Pokojnine nakazane
Poziv, naj do petka odprejo račune pri drugih bankah, so prejeli tudi zaposleni v državni upravi, k temu so svoje zaposlene pozvala številna zasebna podjetja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki mu je še uspelo nakazati pokojnino 4273 upokojencem, ki imajo račun odprt pri Sberbanki, tistim, ki bodo odpirali račune drugod, sporoča, naj spremembo računa sporočijo do 5. marca.
Težave pri menjavi banke
A čeprav bi morala biti menjava računa preprosta, je v realnosti lahko drugače. Kot smo lahko izvedeli, so nekateri komitenti Sberbanke, ki so se odločili, da bodo tekoči račun poskušali odpreti pri drugih bankah, naleteli na težave. Kot nam je povedal samostojni podjetnik Zoran, so ga na dveh bankah zavrnili, šele pri tretji mu je uspelo odpreti nov račun. »Zavrnili so me brez kakšnega jasnega pojasnila. Da računa ta trenutek pač ne morem odpreti,« nam je povedal.
Ogorčeni komitenti
Ljudi v stiski je mnogo. Pred poslovalnico v Kopru se je zbralo več ljudi, ki so še vedno v strahu za svoje premoženje. »Prišla sem na banko dvignit 9800 evrov, za plačilo novih zob pri zobozdravniku, danes sem naročena in moram prej plačati po predračunu, a je zaprto in ne vem, kako bom to uredila,« je bila pred zaprto poslovalnico Sberbank v Kopru zaskrbljena upokojenka iz okolice Kopra. »160.000 evrov imam v tem trenutku na računu, ker sem ravno prodal hišo in kupujem stanovanje, aro sem že plačal. V petek sem se pri banki naročil za danes ob 9. uri, da opravimo nakazilo. A zdaj je zaprto, ne vem, kaj naj naredim. K vragu bosta šla ara in stanovanje,« se je jezil hrvaški državljan.
Kaj bo s prihranki?
Njegovi jeza in skrb sta seveda upravičeni, a preden bi lahko prišlo do najslabšega scenarija, se mora zgoditi še marsikaj. Trenutno je njegov denar še vedno na računu, in če bodo pristojni našli rešitev, bo že v naslednjih dneh prosto razpolagal z njim. Če banka propade, Slovenija jamči za vloge do 100.000 evrov, preostanek mora komitent kot upnik prijaviti v stečajno maso. Če ima komitent pri banki posojilo, to še naprej odplačuje. V primeru propada banke lahko Banka Slovenije določi novo upravo in banko prestrukturira ali pa določi banko prevzemnico, ki nato v 20 dneh izplača garantirane vloge do 100.000 evrov. Če ima komitent tako prihranke kot najeto posojilo, se s prihranki pobotajo le zapadle obveznosti.
Kaj bo s posojili
V skrbeh so tudi tisti, ki imajo pri banki posojila. »To je nečloveško, če ne plačam kredita za stanovanje, mi ga zaplenijo. Zdaj ne morem do pokojnine, ker so zaprli poslovalnico za tri dni. A bojim se, da bo to trajalo dlje. Prej bi nas morali obvestiti, da bi si pravočasno poiskali drugo banko,« je bila ogorčena Koprčanka. A vsaj za zdaj so njene skrbi preuranjene. Tudi če bi šla banka v stečaj, kreditne pogodbe ostanejo v veljavi in se izpolnjujejo tako, kot se glasijo. Terjatve banke do kreditojemalcev iz naslova kreditnih pogodb so namreč del stečajne mase banke. Stečajni upravitelj se v okviru unovčevanja stečajne mase banke odloči, ali bo terjatev do kreditojemalca ohranil v stečajni masi ali pa bo terjatev prodal tretji osebi. Če terjatev do komitenta proda, kupnina preide v stečajno maso, kupec pa prevzame terjatev do kreditojemalca tako, kot izhaja iz kreditne pogodbe. Kreditojemalec novemu upniku odplačuje obveznost v skladu s kreditno pogodbo, kot je bila sklenjena z banko.
