Pahor si želi, da bi opravičilo izbrisanim lahko sklenil z zagotovitvijo, da se kaj takega ne more več ponoviti.
"Spoštovani izbrisani, sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje," je dejal Pahor in ob tem dodal, da globoko obžaluje izgube, ki so jih zaradi izbrisa utrpeli v odnosih z najdražjimi, v premoženju in priložnostih, ki bi njihovo življenje lahko obrnile v lepšo in boljšo smer.
"Obžalujem, da ste na ukrepe poprave krivic čakali odločno predolgo, tudi po sprejetih odločitvah sodišč. Dobro se zavedam, da so ukrepi opravili le del poti, ki bi jo morali, in da mnogi še vedno trpite posledice izbrisa. Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo, kar ste z izbrisom izgubili. Nikakor ne," je dejal in nadaljeval: "Danes za vedno zaključujemo obdobje zanikanja in nepriznavanja vsega trpljenja in vseh hudih, tragičnih posledic izbrisa, ki še trajajo."
Jasno je povedal, da je bil izbris prebivalcev iz registra, med njimi 5360 otrok, "samovoljno in nepravično dejanje, bilo je nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic".
Ob tem je spomnil, da je izbris izbrisanim odrekel pravno podlago za številne pravice: do dela, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe na višjih stopnjah in odkupa stanovanj. Prišlo je tudi do izgonov, ločitev mnogih družin. Mnogi so zboleli, nekateri so brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prezgodaj umrli.
"Ker je bil izbris izveden potihoma, brez seznanitve prizadetih, ti prva leta po izbrisu niso mogli razumeti, zakaj naenkrat, brez pojasnila, ne morejo več preživljati svojih družin, iti na pogreb svojih staršev ali pa se po obisku sorodnikov vrniti v Slovenijo, na svoj dom," je dejal.
Pahor se zaveda, da opravičilo izbrisanim ne bo nadomestilo, kar so izgubili, prav tako ne more nadomestiti dejanske poprave krivic, vendar pa, je dejal, danes za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin.
"Izbris in tudi druga dogajanja v naši bližini nam dokazujejo, da pravne države in človekovih pravic ne smemo jemati kot samoumevnih, da moramo nad njimi neprestano bdeti in zanje neprestano garati," je opozoril.
Pahor vse državne in lokalne organe ter institucije civilne družbe poziva, naj ohranjajo spomin na izbris in izbrisane, varujejo pravno državo in človekove pravice, saj je naša stalna in skupna skrb, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti. Vse prihodnje vlade in pristojne institucije pa je pozval, da varujejo in omogočajo neodvisnost sodstva, institucij, varuhov demokracije in medijev ter omogočajo prostor in mehanizme delovanja civilne družbe.
"Izbrisani imamo še veliko dela pred sabo"
Zbrane v predsedniški palači je nagovoril tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširović. "Končno smo po 30 letih kalvarij, zaničevanja, poniževanja dobili opravičilo države," je dejal Beširović in se predsedniku zahvalil tako za opravičilo kot za natančen opis krivic in težav, ki so jih izbrisani čutili zaradi izbrisa.
Opravičilo države po njegovih besedah pomeni priznanje izbrisa in njegove posledice. "Ni zmaga, je pa zame osebno moralna zmaga, da smo ga doživeli," je navedel.
Hkrati pa je opozoril, da četudi nekateri mislijo, da je izbris končan in da je z opravičilo konec kalvarij, da temu ni tako. "Izbrisani imamo še veliko dela pred sabo. (...) Opravičilo pride prav in ga v društvu pozdravljamo, a to še ni poprava krivic," je navedel.
Zahvalil se je vsem nevladnim in drugim organizacijam ter posameznikom za vso pomoč, še posebej Socialnemu centru Rog, ki je z njimi "od začetka začel naš boj in še nam stoji ob strani".
