To je razvidno iz druge volilne napovedi, ki jo je za Svet24, Večer, Primorske novice in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Raziskava je potekala med ponedeljkom, 7. februarja, in četrtkom, 10. februarja, torej v tednu, ko se je razplamtelo nezadovoljstvo sindikatov javnega sektorja s povišanjem zdravniških plač. Merilci javnega mnenja so anketirance spraševali, ali se bodo udeležili volitev. Nato so tistim, ki so odgovorili, da se bodo udeležili volitev ali tega še ne vedo, na izbiro ponudili nabor političnih strank. Na enak način, torej, kot da bi imeli pred seboj volilni listič. V telefonski javnomnenjski raziskavi je bilo anketiranih 1050 oseb, natančnejše podatke o vzorcu pa navajamo v okvirju.
V primerjavi s prvo volilno napovedjo, ki smo jo objavili pred dvema tednoma, je že mogoče opaziti nekatere trende.
Volilna udeležba še vedno visoka
Tudi tokrat bi se volitev zagotovo udeležilo 62 odstotkov vprašanih. Preračunano na skupno število volivcev bi torej na volišča prišlo 1,06 milijona ljudi. To je približno 160.000 več kot na predčasnih volitvah leta 2018 in 176.000 več kot leta 2014. V anketi pada delež tistih, ki se volitev po lastnih besedah zagotovo ne bodo udeležili. Obenem se je povečalo število anketiranih, ki tega, ali bodo na volitve prišli ali ne, še ne vedo.
Gibanje Svoboda prvič pred SDS
V dveh tednih se je najbolj zvišala podpora stranki Gibanje Svoboda, ki bi bila relativna zmagovalka volitev. Osvojilo bi 27 poslanskih mest, tri več od Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je še v prejšnji raziskavi osvojila prvo mesto. Gibanje Svoboda je prvo mesto med vsemi strankami osvojilo tudi pred dnevi v raziskavi agencije Mediana, le da je bila njegova prednost pred SDS še izrazitejša. Goloba je postavila tudi na prvo mesto trenutno najbolje priljubljenih politikov, kar nakazuje, da je relativna zmaga SDS prvič po dolgem času ogrožena.
Golob nagovarja neopredeljene, LMŠ se krepi
Komu Gibanje Svoboda jemlje glasove? Primerjava med anketama pokaže, da se je v dveh tednih več kot prepolovilo tudi število anketiranih, ki ne vedo, koga bi volili, ali pa tega ne želijo razkriti. To pomeni, da Gibanje Svoboda trenutno uspešno nagovarja do zdaj neopredeljene volivce, ne da bi opazno posegalo v volilne bazene ostalih strank opozicije. V dveh tednih se je recimo okrepil položaj Liste Marjana Šarca (LMŠ), ki ji je podporo uspelo skoraj podvojiti. Enak trend je pred dnevi zaznala tudi raziskava Mediane. LMŠ se je tako opazneje približala Socialnim demokratom (SD), ki so za zdaj še vedno vodilna stranka Koalicije ustavnega loka (KUL).
Vlado bi sestavila opozicija
Pet strank opozicije (Gibanje Svoboda, SD, LMŠ, Levica in Stranka Alenke Bratušek) bi skupaj osvojilo 55 poslanskih sedežev, kar bi jim omogočilo sestavo vlade z udobno večino. Po anketi bi stranke desne sredine (SDS, NSi in Povežimo Slovenijo) dobile 33 poslanskih mest. Toliko jih imata v zdajšnji sestavi državnega zbora skupaj SDS in NSi.
Za dva Janševa satelita ni prostora
Za razliko od prejšnje ankete bi tokratni parlamentarni prag preseglo osem in ne več le sedem strank: ob Gibanju svoboda, štirih strankah KUL, SDS in NSi še Povežimo Slovenijo, ki združuje stranke Konkretno Zdravka Počivalška, SLS Marjana Podobnika, NLS Franca Kanglerja, Zeleni Andreja Čuša in Novo socialdemokracijo Andreja Magajne. Med sateliti, na katere bi lahko SDS računala pri sestavljanju morebitne prihodnje koalicije, tako Povežimo Slovenijo očitno prevzema primat pred stranko Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec. Če se bo trend v prihodnjih tednih nadaljeval, po informacijah iz političnega zakulisja ni mogoče izključiti možnosti, da se bodo v SDS odločili umakniti podporo Naši deželi in jo intenzivneje preusmeriti k Povežimo Slovenijo.
Ostale politične stranke so za zdaj dokaj daleč od parlamentarnega praga, kaže volilna napoved. Edina pomembnejša sprememba je, da je anketa tokrat zaznala podporo desni proticepilski stranki Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović, a je ta še zmeraj daleč od uvrstitve v državni zbor.
