Novice Svet24

Na vladi morajo spet gasiti požare, ki jih sproža piroman na čelu države Janez Janša. Intervju, ki ga je predsednik vlade dal za indijsko nacionalno televizijo minuli teden, še vedno odmeva. Vlada in premier osebno poskušata zdaj – po že ustaljenem protokolu – preusmerjati pozornost s poudarjanjem, da ima Tajvan, ali kot se sami nazivajo: Republika Kitajska, z mnogimi članicami Evropske unije vzpostavljene stike, ki niso na ravni diplomatskih predstavništev. Glede tega ima Janša prav. Otok, ki de facto deluje kot neodvisna država, resda goji stike s številnimi državami, pri čemer te ne postavljajo pod vprašaj načela ene Kitajske, ki veleva, da je le celinska Ljudska republika Kitajska prava Kitajska.

Uradni Peking je zmotilo to, da se predsednik vlade članice EU Kitajski odkrito posmehuje, pravi, da bi podprl tudi morebitno neodvisnost Tajvana, ter zahteva, da Kitajska prevzame na svoja pleča večji delež odgovornosti za aktualno pandemijo koronavirusa, ki se je začela v Vuhanu. Takšne izjave so seveda s perspektive Kitajske nesprejemljive, še bolj pa so tragikomične, ko to govori premier države, ki je po relativnem številu smrti v samem svetovnem vrhu, medtem ko je Kitajska na koncu te črne razpredelnice. Pod tretjo Janševo vlado se tako nadaljuje razprodaja mednarodnega ugleda, posledice tega pa bojda že čutijo gospodarstveniki, ki sodelujejo s Kitajsko. Ali so ogrožene tudi kitajske investicije pri nas?

Reuters

Anonimna podjetja

Kitajski investitorji, ki so kratek čas upravljali mariborsko letališče, so po izstopu iz naložbe tožili državo, ker naj bi jim bila povzročena škoda zaradi odlašanja sprejetja državnega prostorskega načrta.

Predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije Žiga Vavpotič je v pisnem odgovoru za Svet24 potrdil, da slovenska podjetja že čutijo posledice Janševih besed, češ da prihaja do odpovedi določenih pogodb in poslov, a pri tem je predsednik uprave Outfit7 še enkrat poudaril, da se te firme ne želijo izpostavljati, saj da so »v nasprotju s politiko očitno modrejše«. Vavpotič je tudi dejal, da nimajo namena »javno prati perila, a je šlo vse skupaj predaleč, kajti to je jasna provokacija, ki bi lahko pustila posledice, in da bi zaščitili interese Slovenije, smo se oglasili. V roku 48 ur smo odkrili vsaj tri jasne primere, ko so odpovedali uvoz živilskega izdelka oziroma surovine in zagrozili s tožbo podjetju ... Naredili smo vse in s tem bomo nadaljevali, da se minimalizira gospodarska škoda, vsekakor pa upam, da se je politika tudi kaj naučila – morda predvsem, da se za takšno komunikacijo uporabljajo obstoječi diplomatski kanali in da je njena dolžnost spoštovati nacionalna pravila ter omogočati gospodarstvu stabilnost.«

STA

O morebitnih specifikah poslovanja s Kitajsko je Vavpotič pojasnil, da povsod, a še posebno na Kitajskem velja, da je treba zaupanje graditi dolgoročno: »Ve se, kaj Kitajsko razjezi. Izzivati velesilo ni nikoli pametno, saj so posledice lahko velike.« Nina Pejič, generalna sekretarka poslovnega sveta, je v pisnem dopolnilu dodala še, da bi bilo smiselno, da se »o tako pomembnih zadevah usklajujemo tudi v okviru EU, saj navsezadnje tako primer Litve kot primer Slovenije kažeta, da se posledice v gospodarstvu ene članice razlijejo v druge države članice«.

Kitajski juani pri nas

Kitajski kapital je v Slovenijo skozi velika vrata vstopil leta 2018, ko je Hisense prevzel velenjsko Gorenje; to je v skoraj izključni lasti tega podjetja, nastalega leta 1969 v Qingdau. Hisense je zasebno podjetje, kjer pa si kitajska država lasti okoli tretjino vseh delnic, zato ne gre dvomiti o njenih vplivih pri odločitvah. Če bi se provokacije slovenske vlade nadaljevale, tako ni izključeno, da bi ceno za to plačali navadni delavci, a je tako rekoč nemogoče predvideti odziv odločevalcev v Komunistični partiji Kitajske, ki vodi to 1,4-milijardno državo. Iz dosedanje prakse je sicer jasno, da Kitajska vsako mednarodno partnerico obravnava posebej, prizivanje litovskega scenarija, ki gospodarsko občuti jezo Pekinga, pa (še) ni na mestu. Greh Litve namreč ni bila vzpostavitev odnosov s Tajvanom, temveč dejstvo, da je vztrajala pri uporabi tega imena, in ne imena prestolnice Tajpej, kot je siceršnje nepisano pravilo drugod po svetu.

A trenutno ni prevelike potrebe po tem, da bi Kitajska izločala Slovenijo iz svojih poslovnih načrtov, ko se zadnji dve leti dogaja ravno obratno. Spomnimo, da je Janševa vlada že vnaprej onemogočila delo kitajskim podjetjem pri projektu gradnje drugega tira, z ugajanjem ameriškim zaveznikom pa je pri uvajanju tehnologij 5G zaprla vrata tehnološkemu gigantu Huaweiju. Zato pa uspešno ledino orjejo slovenska podjetja, kot sta Krka in Cablex, ki imajo svoje proizvodne obrate na Kitajskem, vse več svojega trga pa tam odkrivajo tudi pri Vinakoper.

SPIRIT

Visoke številke

V nasprotju s kakšno drugo poslovno partnerico je specifika Kitajske tudi, da je – kot pravi Vavpotič – tam vpliv »politike močan, saj ima Kitajska v mnogih podjetjih pomemben delež, tam, kjer je kapital zasebni, pa se ta pogosto usklajuje z državo oziroma vsaj jasno upošteva njene smernice«. Po podatkih Vavpotiča so do predpandemičnega leta 2019 kitajske naložbe v Slovenijo dosegle vrednost 325 milijonov evrov. Kitajska podjetja ali podjetja s kitajskim kapitalom, ki k nam pogosto pride prek katerega od davčnih obvodov, v Sloveniji pa zaposlujejo že več kot 5600 ljudi. Poslovni svet pri GZS že zdaj tvori 24 podjetij in institucij, ki skrbijo za dobre odnose, vendar lahko neodgovorne izjave tem zgolj škodijo.