Novice Svet24

Mediaspeed

Podatkovna baza Eurostata je skupaj z Evropsko agencijo za okolje EEA zbrala podatke, iz katerih je razvidno, da je bila med glavnimi mesti vseh 27 članic Evropske unije decembra 2021 Ljubljana najbolj onesnažena z dušikovimi oksidi.

Za slovensko prestolnico so razkrili, da je bila povprečna mesečna koncentracija 45,1 mikrograma na kubični meter, kar močno izstopa od povprečja v EU, ki znaša 28,5 mikrograma na kubični meter. Podobno onesnažen je Rim (41,4 mikrograma na kubični meter), potem pa Madrid, Pariz in Zagreb.

Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, je razložila, da so dušikovi oksidi produkt pri izgorevanju fosilnih goriv, največ kar bencina in nafte. »Promet je tisti, ki ga povzroča. No, krivec zanj je seveda tudi kurjenje. Dušikovi oksidi sicer niso nevarni samo za zdravega človeka, ki jih vdihuje, ampak bolj za rastline, saj dušikove okside povezujemo s poškodbami na njih. Dušikovi oksidi lahko vodijo tudi v kisel dež, kislo roso. Vsako leto so presežene mejne vrednosti, ampak tako pereče, kot je bilo lani decembra, pa že dolgo ni bilo,« je povedala.

Težava ni samo v mestih

Po njenih besedah bi morali biti dušikovim oksidom, da bi dosegli učinke na zdravje, izpostavljeni dlje časa. »Na srečo pa se visoke koncentracije pojavljajo v hladnem delu leta, ko so ljudje tudi veliko notri, tako da neposrednih učinkov na zdravega človeka ni. Druga zgodba so kronični bolniki vseh vrst, ki so bolj ranljivi. Oni pa morajo biti previdni, ko Arso izda obvestilo o povišanih koncentracijah,« je poudarila. Dušikovi oksidi, če jih primerjamo z žveplovimi oksidi ali pa trdnimi delci, niso na prvem mestu po škodljivosti. »Po škodljivosti nas najbolj skrbijo delci, ki se pojavljajo celotno zimo, in to ne samo v mestih, ampak tudi na podeželju.«

V Ljubljani je bila torej decembrska povprečna koncentracija dušikovih oksidov 45,1 mikrograma na kubični meter, kar je veliko. »Vse, kar je nad 30, je že škodljivo. Naj pa povem, da so bile pri nas vrednosti v preteklosti tudi občutno bolj visoke, okoli 100. Dodala bi še, da kar zadeva Evropsko unijo, smo bili decembra v EU res najslabši, a če gledamo zunaj Unije in v našo bližino, na primer Sarajevo, Beograd, je bilo tam stanje 10-krat slabše, ne samo za nekaj odstotkov.«

Kaj se je zgodilo decembra

Kajfež Bogatajeva je razložila, da je šlo za vremensko kombinacijo, ki za zimo ni neobičajna. »Imeli smo visok pritisk, se pravi anticiklon, za katerega je značilno, da se zrak spušča in zelo pogosto ustvari inverzijo, temperaturni obrat. Pod nadmorsko višino od 600 do 1000 metrov nad morjem (Ljubljana na 295 metrih, op. p.) je bil zrak na miru, se ni izmenjaval, ni bilo nikakršnega vetra. Bilo je, kot bi pokrovko dali nad Ljubljansko kotlino. Vse, kar je prišlo v zrak pod pokrovko, se je nabiralo notri. Tudi dušikovi oksidi. Torej je vreme povzročilo te vrednosti, ne da bi ljudje bolj onesnaževali.« Sogovornica je povedala še, da izredno visoka obremenitev zraka z dušikovimi oksidi običajno traja par dni, decembra pa je bilo takih dni v Ljubljani 17, kar je trikrat več kot običajno.

Slovensko glavno mesto je zaradi svoje lege zelo ranljivo, kar zadeva onesnaževanje, saj je v kotlini. »Podobno kot Novo mesto, Celje, Maribor, zato bi morali župani doseči, da je vsaj v zimskem času manj prometa, da so v uporabi bolj čista goriva, da ljudje ne kurijo na drva.«

Neprijetno, a nujno

Vedno znova ugotavlja, da se ne zavedamo dovolj, kako velik problem je onesnažen zrak. »Ali veste, da ljudje v mestih ravno zaradi onesnaženega zraka živijo eno leto manj! Eno leto izgubljenega življenja! No, saj to je bolj zaradi delcev, ne toliko zaradi dušikovih oksidov. Tega zavedanja še ni dovolj, zato tudi ukrepanja na ravni gospodinjstev in širše ni,« je poudarila. Pravi, da bo nujno treba uvesti nekatere neprijetne, a nujne ukrepe, kot so na kritične zimske dni omejitve prometa v mestih in v tem primeru ljudem ponuditi brezplačen javni prevoz. »Vse, kar ni na plin in elektriko, bi sploh pozimi, ko je onesnaženost zraka res velika, v mestih moralo biti omejeno.«