Britanski časopis Economist je Slovenijo uvrstil med gospodarske zmagovalke epidemije covida v Evropski uniji, a opozicijski Socialni demokrati opozarjajo, da naša država ni niti med gospodarskimi zmagovalci niti med zmagovalci po številu smrti, povezanih z novim koronavirusom.
Ob tem velja omeniti, da je Anita Ogulin, vodja projekta Botrstvo in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste, v ponedeljkovi oddaji Studio City na nacionalni televiziji razkrila, da je v Sloveniji trikrat več revnih kot pred epidemijo.
Brez razvojnega preboja
Slovenija ni izvedla nobenega razvojnega niti strukturnega preboja, temveč gre za porabo deset in več milijard evrov v treh letih za dajanje predvolilnih bonbončkov, se je na objavo britanskega medija odzval Milan M. Cvikl, predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo.
Prvi izbrani kazalnik, ki ga je uporabil britanski časnik, sicer kaže, da ima Slovenija 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), a je to po oceni Cvikla predvsem posledica visokega nadaljevanja zadolževanja v lanskem letu in pospešitve iz javnih virov financirane domače potrošnje prek visokih izplačil dodatkov v zdravstvu in drugje.
»Drugi indikator je prihodek v gospodinjstvih na osebo, ki se je v povprečju res povečal za 10,1 odstotka, kar je predvsem posledica višje rasti gospodinjstev, ki ga financira država: torej ponovno dodatki oziroma višanje plač v javnem sektorju, ali pa se ta generira v finančnih ali monopolnih storitvah,« je prepričan Cvikl. Ob tem poudarja, da na realno vrednost prihodkov vpliva inflacija. Tako je bila po zadnjih podatkih statističnega urada oktobra lani povprečna plača nominalno višja, vendar realno nižja.
Povprečna plača za lanski oktober je tako znašala 1886 evrov bruto oziroma 1218 evrov neto in je bila od septembrske plače v bruto ter neto znesku nominalno višja za 0,7 odstotka, realno pa je bila nižja za 0,2 odstotka.
»Povprečna bruto plača je bila od plače v septembru 2021 višja le v javnem sektorju, in sicer za 2,4 odstotka (v institucionalnem sektorju države je bila višja za 2,6 odstotka). V zasebnem sektorju je bila za 0,2 odstotka nižja,« ugotavlja Cvikl.
Tretji od petih kazalnikov je naraščanje javnega dolga v BDP, ki naj bi po predstavljenih podatkih britanskega časnika med koncem leta 2019 in tretjim četrtletjem lanskega leta znašal le 7,4 odstotne odstotne točke. »Ta podatek pa ni točen, prava številka je dvakrat višji delež dolga v BDP, in sicer za 14 odstotkov,« pravi Cvikl.
Preverjanje podatkov po njegovih navedbah namreč kaže, da je po podatkih evropskega statističnega urada delež javnega dolga v Sloveniji konec leta 2019 znašal 65,6 odstotka BDP, medtem ko je konec leta 2020 znašal 79,8 odstotka BDP.
»To pomeni, da je prirast v izbranem obdobju 14 odstotnih točk BDP, torej dvakrat višji, kot ga izkazuje tabela časopisa Economist. Kar pomeni, da bi bili v rangu drugih držav, ki so visoko povečale javni dolg – Belgija, Francija, Nemčija, in slabši kot vrsta drugih,« še ugotavlja Cvikl.
»Če bi držalo, da ima vlada večji fiskalni prostor, kot ga ima, bi zdaj uradno razglasila epidemijo, izvedla ukrepe za omilitev inflacije na področju energetike, zmanjšala davek na dodano vrednost, uvedla energetske vavčerje. A vsega tega ni, imamo samo selektivne ukrepe za predvolilne namene in za izbrane skupine,« še ugotavlja Cvikl, ki je bil med letoma 2010 in 2016 član Evropskega računskega sodišča.
Razglasitev epidemije bi pomenila bankrot
Zakaj Slovenija kot druga najuspešnejša članica EU v času epidemije covida ne razglasi epidemije, čeprav se je minister za zdravstvo Janez Poklukar pred vrhuncem četrtega vala epidemije po neuradnih informacijah zavzemal za zaprtje družbe? Odgovor je med vladnim obiskom jugovzhodne Slovenije sredi novembra podal podpredsednik vlade, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednik stranke Konkretno Zdravko Počivalšek, ki je zatrdil, da bi novo zaprtje države vodilo v bankrot države. »Državne pomoči namreč ne bo več,« je takrat napovedal Počivalšek. Če drugi najuspešnejši državi med epidemijo v EU v primeru razglasitve epidemije grozi bankrot, se postavlja vprašanje, kaj grozi poraženkam epidemije.
