Slovenski škofje so že leta 2009 ustanovili ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab, ki se je lani preimenovala v ekspertno skupino za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Po zaostritvi pravil Svetega sedeža glede obravnave spolnih zlorab je ekspertna skupina v letu 2019 obravnavala sedem domnevnih storilcev, ki naj bi spolno zlorabili deset žrtev. Dve naj bi bili mlajši od 15 let, dve v starosti med 15 in 18, šest pa jih je bilo starejših od 18 let. Od tega so bile tri domnevne žrtve ženskega spola, sedem pa moškega spola, beremo v poročilu.
Leta 2020 so obravnali enega domnevnega storilca, ki naj bi spolno zlorabo storil zoper tri žrtve, stare med 15 in 18 let in moškega spola. Do močnega porasta je prišlo lani, ko naj bi dva storilca spolno zlorabila 19 žrtev, vse so moškega spola in mladoletne. Osemnajst naj bi jih bilo mlajših od 15 let, ena pa naj bi bila stara med 15 in 18 let.
V poročilu je vse zapisano v pogojnikih, saj ekspertna skupina v skladu s pravili vse primere prijavi policiji. Od pristojnih državnih organov pa ni prejela informacije, koliko od prijavljenih primerov je v obravnavi pred tožilstvom, na sodiščih ali so doživeli sodni epilog.
Število redovnikov vztrajno upada
Še pred desetimi leti je bilo v Sloveniji 931 redovnic in redovnikov, torej članov ene od 31 redovnih skupnosti ali ustanov. V letu 2020 je svoje življenje posvetilo bogu le še 743 članov, od tega se jih je večno zaobljubilo 649. SŠK ugotavlja, da je zmanjšanje števila 24,11-odstotno, meniške redove torej letno zapusti 15,9 osebe. Največji upad trpijo lazaristi in sestre svetega Križa, manjšo rast pa beležijo jezuiti, skupnost Loyola in klarise, pri katerih se je članstvo sicer povečalo za 40 odstotkov.
Kar zadeva gibanje števila novih članov, so leta 2020 glede na leto prej zaznali skoraj 55-odstotno zmanjšanje. Leta 2010 se je v meniške redove vključilo 91 mladih redovnikov, leta 2020 pa samo še 41. Do leta 2010 se je sicer redovni podmladek povečeval, nato pa se je zanimanje začelo zmanjševati. SŠK te trende povezuje z vseevropskim pojavom, pozitiven prirast namreč beležijo le na Slovaškem in Poljskem, drugje so trendi podobni.
Znižuje se tudi število škofijskih duhovnikov, kar »pomenljivo vpliva na življenje lokalnih skupnosti, saj je povezano z združevanjem župnij in odhodi župnikov iz manjših krajev«, ugotavljajo v poročilu. Število župnijskih duhovnikov se je med letoma 2010 in 2020 zmanjšalo za 17,55 odstotka. »V številnih slovenskih vaseh in manjših naseljih je župnik edina oseba, ki predstavlja referenčno točko in animatorja družbenega življenja kraja,« opozarja SŠK. Največji upad je utrpela Nadškofija Maribor, kjer se je število duhovnikov zmanjšalo za 21,7 odstotka. Najmanj (za šest odstotkov) pa se je število duhovnikov zmanjšalo v Škofiji Murska Sobota; predvsem zaradi umiranja starejših duhovnikov, nekaj pa jih duhovniški stan tudi zapusti. V zadnjih desetih letih je za odvezo od celibata zaprosilo 18 duhovnikov, največ v letu 2013 na območju Ljubljane, ko so se v posvetno življenje vrnili štirje.
Število redovnikov duhovnikov se medtem ni bistveno spremenilo, pri čemer Slovenija odstopa od evropskega povprečja, saj se je število redovnikov duhovnikov v Evropi znižalo za 23,6 odstotka. Škofijski oziroma redovni duhovnik pripadata različnima cerkvenima stebroma; prvi se zaobljubi škofu, drugi pa opatu (če živi v opatiji) ali priorju (če živi v samostanu). Redovni duhovnik je podobno kot redovniki tudi načeloma zaobljubljen uboščini in ne sme imeti osebne lastnine, to za škofijske ne velja, ti lahko dedujejo tudi nepremičnine.
Močno povečan interes mladih za katehezo
Močno pa se je povečalo zanimanje mladih za katehezo oziroma verouk. Število veroučencev je do leta 2015 kazalo na trend upadanja, takrat jih je bilo v Sloveniji samo še 15.659, nakar je številka leta 2018 poskočila na 55 tisoč. Poročilo to pripisuje močno povečanemu številu katehistov in katehistinj, torej laikov, ki vodijo verouk, in jih tudi papež Frančišek izpostavlja kot ključen odgovor Cerkve na globalizirano kulturo, v kateri je velik pomen na »pristnem srečanju z mladimi rodovi«.
Število krstov se vztrajno zmanjšuje
Če je bilo leta 2003 krščenih še 78,4 odstotka rojenih otrok, je ta delež močno strmoglavil. Leta 2020 bilo tako krščenih le še 38,3 odstotka otrok, kar SŠK pripisuje letu, močno zaznamovanemu z epidemijo covida-19. »Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok,« si to razlaga SŠK.
Samo še 31 odstotkov krščanskih zakonov
Vse močnejši procesi sekularizacije življenja vplivajo tudi na število pred oltarjem sklenjenih zakonov. Leta 2010 je duhovnik sklenil skoraj polovico, leta 2020 pa le še 31,9 odstotka porok. Ob tem se vse več otrok rodi zunaj zakonske zveze, lani jih je bilo tako rojenih kar 56 odstotkov, kar je za malenkost manj kot leta 2016, ko je bilo tako rojenih 58 odstotkov otrok, še vedno pa precej več kot leta 2000, ko je bilo zunajzakonskih samo 37 odstotkov otrok.
Korona grdo zarezala v število obiskovalcev nedeljskih maš
Epidemija covida-19 je močno zmanjšala število obiskovalcev nedeljskih maš, tako imenovanih nedeljnikov: »število nedeljnikov v Sloveniji se je v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, v povprečju zmanjšalo za 48,19 odstotka«. Celokupno jih je v zadnjih letih največ izgubila mariborska nadškofija (26,5 odstotka), kot edina pa s 5,3 odstotka povečanje deleža beleži koprska škofija.
