Aleš Hojs je med glavnima dvema dosežkoma izpostavil sklepe decembrskega zasedanja Sveta EU za notranje zadeve, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Sosednja država bi lahko po njegovih ocenah v schengen vstopila z začetkom leta 2023. Dodal je, da so morda te ocene malo preveč optimistične.
"Sam bom v času našega sodelovanja, dokler smo v vladi do novih volitev, ker bomo tudi v času francoskega predsedovanja eden od glasov v Svetu EU, naredil vse, da bi ta rok bil dosežen," je dejal Hojs.
Za enega od vrhuncev predsedovanja je označil še avgustovsko izjavo ministrov o Afganistanu s poudarkom na preprečevanju nenadzorovanega pritoka nezakonitih migracij iz te države. Po dolgih letih so se notranji ministri EU uskladili, da bodo k morebitnim migracijam pristopili drugače kot ob zadnji migrantski krizi, je pojasnil.
Glede migracij je na današnji novinarski konferenci povedal še, da se državam članicam v času slovenskega predsedovanja v okviru pogajanj o paktu o migracijah in azilu ni uspelo dogovoriti o uredbi o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac.
Za eno največjih razočaranj slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev izpostavil, da Sloveniji ni uspelo dokončati vseh treh trialogov z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o mandatu Europola.
