Novice Svet24

Saso Svigelj

Epidemija covida-19 je na najbolj krut način razgalila vse pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Desetletja mačehovskega odnosa se kažejo v pomanjkanju kadra, dolgih čakalnih vrstah in razpadanju sistema primarnega zdravstvenega varstva. V sindikatu Fides, od koder so te dni na vlado in poslance naslovili javni poziv k sprejemu ukrepov za ohranitev javnega zdravstva, so zapisali: »Javno zdravstvo postaja vse lažji plen privatizacije in se ob brezbrižnem odnosu ter s tiho privolitvijo politike postopno bliža bridkemu koncu. To ni strašenje, ampak dejstvo, ki ga zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, gledamo vsak dan. Najlažji plen zasebnika sta bolnik, ki ga ogroža dolga čakalna vrsta, ter preobremenjeni in slabo plačani zdravnik.«

Univerzalna rešitev: višje plače

V sindikatu Fides ob tem kot rešitev ponujajo najbolj preprosto stvar: zvišanje plač. »Le razmerje plače zaposlenega v javnem zdravstvenem sistemu do povprečne plače v Republiki Sloveniji, ki bo primerljivo z razmerjem v ostalih državah članicah EU, bo preprečilo odhod v zasebni sektor in tujino ter privabilo mlade, da ostanejo doma,« so trdno prepričani. Na politično vodstvo naše države so zato naslovili jasno zahtevo: »Zahtevamo izločitev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.« Zdravniki naj bi Fides pozivali, »da uporabi vsa potrebna sindikalna sredstva, da se s plačno reformo začne takoj in zdaj«.

Višje plače na ukaz

Jasno je, da je v trenutku, ko je država odvisna od zdravnikov, njihovega znanja in požrtvovalnosti, njihovim zahtevam težko reči ne. Aktualna vlada ni kaj dosti razmišljala in je že dan po zahtevi v parlament poslala predlog, naj se v interventni zakon PKP 10 zapiše, da se najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže zdravnik, premakne s 57. na 63. plačni razred, torej da bi namesto osnove 3960 evrov bruto lahko prejeli najvišjo plačo 5010,67 evra bruto. Nad tem sta v Sloveniji le še dva plačna razreda. Taka ureditev naj bi bila začasne narave in bo veljala do 31. decembra 2022, veljati pa naj bi začela takoj po uveljavitvi PKP 10. Zakon ne določa, kdo bo kril povišanje plač zdravnikov in od kod naj zdravstveni zavodi vzamejo potrebna sredstva.

Težave bodo ostale

Vprašanje je, ali lahko zgolj povišanje plač reši desetletja nakopičenih težav. Težave z dosegljivostjo družinskih zdravnikov na primarni ravni vse več ljudi silijo v sklepanje dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki jim omogočajo takojšen dostop do zdravniške pomoči. Kot je v nedavnem srečanju z novinarji opisala mlada družinska zdravnica, jih v času epidemije odgovorni razporejajo na delo v covidne ambulante, na jemanje brisov, cepljenja in dežurstva v ambulantah nujne medicinske pomoči. Medtem so za svoje paciente nedosegljivi ali pa si zanje ne morejo vzeti dovolj časa. Pacienti sklepajo dodatna zavarovanja pri zasebnih zavarovalnicah, si poiščejo pomoč, ki jo potrebujejo, nato pa se z izvidi vračajo k družinskim zdravnikom. »Ljudje z izvidi pridejo k nam in od nas želijo, da jim na podlagi tega predpišemo terapijo, zdravila ali izdamo napotnico. Tako imam včasih občutek, da sem le še administrator za neko zasebno zavarovalnico. In ta problem se je ob epidemiji močno povečal,« je povedala mlada družinska zdravnica Nina Pokorn.

Odliv pacientov k zasebnikom

O tem, da se je število pacientov pri zasebnikih v času epidemije znatno povečalo, smo že pisali. Dva večja medicinska centra v državi – Medicinski center Barsos in Skupino Diagnostični center Bled – smo vprašali, ali je povpraševanja po njihovih samoplačniških storitvah med korono več kot prej. Iz Barsosa so nam sporočili, da se je povpraševanje po samoplačniških zdravstvenih storitvah pri njih v letih 2020 in 2021 povečalo. »Ljudje so se sploh v času epidemije, ko je bilo v javnem zdravstvu veliko nenujnih pregledov in operacij prestavljenih na prihodnja leta, odločali za storitve v našem medicinskem centru. Največ ljudi se odloči za preglede v kardiološki, gastroenterološki, ginekološki, urološki in ultrazvočni ambulanti. V zadnjem času opažamo tudi povpraševanje po paketnih preventivnih specialističnih pregledih,« so povedali in dodali, da se na storitve širokega spektra ambulant, ki jih imajo, ne čaka več kot 14 dni.

Pretreseno zdravstvo

V Skupini Diagnostični center Bled, ki ima več diagnostičnih centrov po državi, v katerih izvajajo zdravstvene storitve na napotnico in samoplačniško, opažajo podobno. »V zadnjih letih je pričakovanj o zdravstveni obravnavi v Sloveniji vse več tako na napotnico kot samoplačniško. Tako je bilo že pred epidemijo in trend se nadaljuje. Epidemija covida-19 je dodobra pretresla zdravstvo in je z vidika zdravstva zelo specifična, saj se določene storitve tako na napotnico kot samoplačniško niso mogle izvajati, ker so bili vsi resursi preusmerjeni v covid-19.«

Vse v smer zasebnega

Da se naš sistem vse hitreje in vse bolj zanesljivo nagiba v smer zasebnega zdravstva, pričajo tudi podatki, da so v lastništvo večjih zasebnih medicinskih centrov vstopile velike zavarovalnice. Triglav in Sava-Re sta tako prevzela Diagnostični center Bled, ki je v zadnjih letih prevzel nekaj manjših zasebnih centrov in tako postaja eden najpomembnejših igralcev na trgu zasebnega zdravstva. Zavarovalnica Vzajemna je kupila center Aristotel, ravno te dni pa so pri Agenciji za varstvo konkurence priglasili prevzem centra Barsos. V sindikatu Fides pa znak, da javno zdravstvo izgublja boj z zasebnim, vidijo tudi v tem, da naj bi v Diagnostični center Bled z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje odšel Robert Cugelj, ki je sicer veljal za zagovornika javnega zdravstva.

Prepozno za rešitve?

Vprašanje je torej, ali je epidemija naše javno zdravstvo že pripeljala čez točko, ko moramo preprosto priznati, da brez zasebnega zdravstva ne moremo nuditi niti osnovne zdravstvene oskrbe, in ko višje plače niso več rešitev za vse. Kot je v pogovoru mladih zdravnikov z novinarji povedal Gregor Prosen, specialist urgentne medicine, se dela, truda in požrtvovalnosti, ki jih zdravniki kažejo zdaj, ne da plačati v zlatu, posledice trenutnih razmer pa bo treba reševati še leta. »Prosil bi, ali lahko nekdo pride s celostno rešitvijo za zdravstvo. Potrebujemo Marshallov načrt za oživitev zdravstva. In ta načrt mora temeljiti na močnem primarnem nivoju. Družinskih zdravnikov mora biti dovolj. Na višjih nivoji pa si želimo jasnih standardov in normativov, ki bodo povedali, kaj se od nas pričakuje. In samo tako bomo lahko ocenili, koliko smo vredni,« je pot k rešitvi nakazal Prosen.