Predsednica SD, ki ji, sodeč po anketah, kaže najbolje za vodenje morebitne levosredinske vlade, je nagovor začela rekoč, da je za nami težko leto: »Leto razočaranja, jeze in nemoči. Jasno nam je pokazalo, da nam vlada kaos konflikta in korupcije. Vlada to leto zaključuje z oceno negativno. To oceno ji daje sedemdeset odstotkov državljank in državljanov.« Fajonova je dodala, da bo v prihajajočem letu pred ljudmi odločitev, ali bo Slovenija demokratična država »ali bomo zdrseli v diktaturo«.
V vodstvu
Pred aprilskimi volitvami je zgolj nekaj mesecev, pojav novih akterjev na sredini in levi sredini pa je očitno vnesel nekaj nemira v Koalicijo ustavnega loka (KUL), ki je tako rekoč od začetka dela tretje Janševe vlade veljala za glavno opozicijsko protiutež težnjam aktualne vlade za dominiranje nad političnim in javnim prostorom. Če je verjeti predvolilnim anketam, so Socialni demokrati še vedno prva med strankami iz opozicije, v primeru večine KUL v državnem zboru pa bi si tako ravno Tanja Fajon lahko obetala mesto premierke. Ministrske stolčke bi si razdelili s kolegi iz Levice, Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek. Če je doslej veljajo, da ta scenarij lahko preprečijo le volivci desnice in tisti, ki se glasovanja ne bodo udeležili, se z novimi ugibanji na levem polu pojavljajo pomisleki o samoumevnosti zmage KUL oziroma samoumevnosti, da bo premierski stolček pripadal SD.
Dobrodošlica vsem
»Pogovarjati se želim z vsemi gibanji, nastajajočimi strankami in civilno družbo, z vsemi demokratičnimi silami. Vsak je dobrodošel v novem zavezništvu za spremembe. Zdaj ni čas za parcialne projekte; zdaj je čas, da stopimo skupaj,« sporoča Tanja Fajon, ki je na poizvedovanje novinarjev, koga pravzaprav naslavlja, odgovorila: »Prav vse.«
Če se za fragmentacijo političnega prostora na desnici zdi, da za njim stoji jasna agenda SDS, ki s »sateliti« v obliki koalicije Povežimo Slovenijo ali stranke Moja dežela poskuša na svojo stran zvabiti neodločene volivce, pa po drugi strani dogajanja levo od sredine krhajo že tako fragmentirano volilno bazo. Načrti Roberta Goloba in njegovega gibanja Bodi sprememba, ki je nedavno organiziralo prvo javno tribuno v ljubljanskem Kinu Šiška, so še vedno neznanka. Prav tako ni jasno, kako daleč je pri oblikovanju lastne stranke predsednik državnega zbora Igor Zorčič, je pa zato poznano njeno ime – Liberalna demokracija, krajše LIDE. Zorčič je medijem doslej zaupal zgolj, da bo nova stranka liberalna in bodo v njenem ospredju svobodna gospodarska pobuda ter človekove pravice. Mediji o vidnejših članih nove stranke lahko le ugibamo, po dosedanjih poročilih pa naj bi bili k včlanitvi povabljeni nepovezana poslanka Janja Sluga in nekdanja člana ministrske ekipe sedanje vlade Lilijana Kozlovič ter Tomaž Gantar.
Menedžer, politik
Golob je medtem še bolj skrivnosten, so pa zato v njegovi nekdanji stranki SAB prepričani, da predsednik uprave družbe GEN-I, ki mu vlada ni želela podaljšati mandata, ne bo kar tako postal politik. Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič je to prepričanje izrazil ravno v intervjuju za Svet24, ko je dejal: »Prepričan sem, da Golob zelo dobro razume in ve, kaj pomenita nova zgodba in nova stranka. V večini primerov v slovenskih zgodovini je to pomenilo ene volitve, nato pa razpad, če pogledamo Pozitivno Slovenijo, SMC, Zares in tako dalje.« Če se leva sredina vse bolj fragmentira, pa očitno znotraj KUL poteka neke vrste konsolidacija pri varovanju dominantne vloge v opoziciji.
Tanja Fajon je tako opozorila, da razpršen parlament, razbit na šibke stranke in liste, ne bo pripeljal do vlade, ki bo sposobna Slovenijo voditi varno in drugače. Očitno meni, da so ravno Socialni demokrati tisti, ki bi jim javnost morala zaupati to nalogo.
