Novice Svet24

Čeprav je bilo nedovoljenih prehodov meje letos za tretjino manj kot lani, po naročilu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa ob meji s Hrvaško nastajajo novi kilometri ograje.

Tako se je na Bizeljskem, ob bregu reke Sotle blizu slovensko-hrvaškega mejnega prehoda Stara vas, v teh dneh pojavila večja skupina delavcev, ki namesto bodeče žice postavlja kakovostnejšo panelno ograjo. O tem, kdo jo postavlja, na terenu ni mogoče izvedeti ničesar. »Nihče mi ne zna povedati, iz katerega podjetja prihajajo in kdo jih je tja poslal. Na tovornjakih ni nobenih oznak,« pravi lokalni vir, ki je želel ostati neimenovan. Skrivnostni so tudi na notranjem ministrstvu, saj so potrdili le, da »ograjo postavlja zunanji pogodbeni izvajalec«.

Posnetek zaslona

Šele po naknadnem preverjanju so novinarji Necenzurirano.si ugotovili, da gre za dobrih pet milijonov evrov vreden posel, ki ga je Hojs pred nekaj tedni oddal majhnemu podjetju Maxi Bau iz Miklavža na Dravskem polju. To bi moralo postaviti 50 kilometrov dodatne panelne ograje. A več informacij, ki so jih pridobili v zadnjih dneh, dokazuje, da je podjetje Maxi Bau le krinka za večje igralce.

Prepričali že Šarčevo vlado

Ob izbruhu »begunske krize« je vlada Mira Cerarja na slovenski južni meji postavila rezilno žico. Ker je razburjala prebivalce okoliških vasi in ovirala gibanje živali, so jo slovenski vojaki že leta 2017 odstranili. Velik del je nadomestila panelna ograja, ki jo je postavilo srbsko podjetje Legi-SGS. To je v času vlade Marjana Šarca zmagalo na javnem razpisu ministrstva za javno upravo in se z državo dogovorilo, da bo za 4,8 milijona evrov zgradilo 40 kilometrov ograje. Dela bi moralo končati konec lanskega leta.

Čeprav ograja ni močneje vplivala na obseg migracij, je Aleš Hojs menil drugače. Marca letos je njegovo ministrstvo predlagalo postavitev dodatne ograje s paneli in rezilno žico na meji s Hrvaško. Za 50 kilometrov ograje, ki bi jo postavili na najbolj kritičnih predelih in z njo ponekod zamenjali bodečo žico, je objavilo javni razpis. Nanj se je prijavilo sedem ponudnikov:

- RGP: 7,3 milijona evrov,

- Javna razsvetljava: 6,7 milijona evrov,

- Ograje Kočevar: 6,5 milijona evrov,

- Gradnje Tadina: 6,3 milijona evrov,

- Mensel: 6,1 milijona evrov,

- KOA: 6 milijonov evrov,

- Maxi Bau: 5,4 milijona evrov.

Pri skoraj vseh zgornjih ponudnikih gre za pretežno znane prodajalce ograj, ki zaposlujejo tudi več deset ljudi. Edina izjema je podjetje Maxi Bau, ki je ponudilo najugodnejšo ceno. Njegov uradni lastnik je Jasmin Huremkić, podjetje pa je bilo ustanovljeno šele konec leta 2019. Lani je imelo tri zaposlene, ustvarilo pa je vsega 130 tisoč evrov prihodkov. Nima ne spletne strani ne javno objavljene telefonske številke.

Že na prvi pogled je jasno, da podjetje Maxi Bau nima referenc, ki so jih zahtevali od ponudnikov. Kljub temu so na ministrstvu ugotovili, da izpolnjuje vse pogoje. Kako je to mogoče? Ker je bilo že od samega začetka določeno, da bo posel z državo v resnici opravil nekdo drug.

Kaj so o Srbih pisali mediji SDS

Podjetje Maxi Bau je namreč tako v ponudbi kot pogodbi, ki jo je podpisalo z generalnim direktorjem policije Antonom Olajem, razkrilo, da bo izvedlo le deset odstotkov pogodbe z ministrstvom. Po podatkih Necenzurirano.si bo opravilo gradbena in geodetska dela. Postavljanje panelne ograje v vrednosti štiri milijone evrov pa bo oddalo dvema podizvajalcema. Komu, uradno ni znano, saj sta v listinah njuni imeni prekriti.

Po informacijah Necenzurirano.si gre za srbsko družbo Legi-SGS in njegovo slovensko podružnico, torej istega izvajalca, ki je že postavil velik del ograje na južni meji. Zakaj so se Srbi pri tokratnem poslu odločili, da bodo nastopili kot (skriti) podizvajalec podjetja Maxi Bau, ni znano.

Odgovor na to vprašanje pa bi se lahko skrival v negativni kampanji, ki so jo sprožili mediji SDS ob zmagi na prejšnjem razpisu. »Škandal! Ograje na meji nam bodo postavili Srbi, njihova ponudba za več kot en milijon evrov dražja od slovenskih ponudnikov! Razkrivamo tudi vse ostale nepravilnosti, ki sprožajo sum netransparentnosti, negospodarnosti in neresnosti,« so se glasili naslovi. Zaradi domnevno ohlapnih razpisnih pogojev so opozarjali na »sum prirejenosti razpisa v dobrobit vnaprej znanega ponudnika«.

Pri Hojsu rahljali razpisne pogoje

Notranje ministrstvo je javni razpis objavilo na začetku aprila. Zaradi številnih očitkov potencialnih ponudnikov je najprej podaljšalo čas za oddajo ponudb, nato pa objavilo večje popravke razpisne dokumentacije.

Tako so pri Hojsu črtali pogoj, da so ponudniki v zadnjih treh letih pred javnim razpisom zaključili vsaj en projekt, pri katerem so postavili deset kilometrov najmanj dva metra visoke panelne ograje. Obenem so morali postaviti najmanj pet kilometrov panelne ograje na temeljne vijake. Gre za projekte, vredne več kot milijon evrov. Namesto tega so od ponudnikov zahtevali, da so v zadnjih petih letih postavili panelno ali žično ograjo v skupni vrednosti najmanj 30 tisoč evrov. Nekaj dni pozneje so iz razpisa odstranili še en pogoj. Tako pri žičnomrežnih panelih kot pri temeljnih vijakih so bili prvotno zahtevani evropski certifikati oziroma standardi. A so se na ministrstvu odločili, da niso potrebni. S tem so odprli vrata za cenejše in tudi manj kakovostno blago iz Kitajske.

Pri tokratnem razpisu je Hojsovo ministrstvo spreminjalo pogoje razpisa, da bi se lahko nanj prijavili tudi domači konkurenti najugodnejših Srbov. 

Komu so na ministrstvu za notranje zadeve želeli omogočiti, da se na razpis prijavi s cenejšimi, kitajskimi vijaki, še ni znano. Zagotovo pa to niso bili Srbi. Ti so bili po informacijah Necenzurirano.si tudi edini, ki so se na razpis prijavili neposredno kot dobavitelji ograje. Drugi bi zagotovili ograjo, ki bi jo kupili na trgu. Srbi kot eni redkih uporabljajo tudi certificirano ograjo in vijake. Kljub temu so bili bistveno cenejši od slovenskih konkurentov, ki jim je Hojs omogočil sodelovanje na razpisu.

Zakaj je zmagovalno ponudbo oddal računovodja iz Celja?

Iz dokumentacije je razvidno, da ponudbe za postavitev panelnih ograj na južni meji ni oddalo podjetje Maxi Bau ali njegov direktor Hureskić, temveč je to v njunem imenu naredil Damijan Rozman iz Celja.

Ta je po informacijah Necenzurirano.si računovodja, ki so ga najeli v srbskem podjetju Legi-SGS. Rozman dela tudi za gradbeno podjetje Slovakstav s sedežem v Celju, ki je specializirano za gradnjo predorov, lani pa je ustvarilo nekaj manj kot pet milijonov evrov prihodkov od prodaje. Njegov istoimenski lastnik ima sedež na Slovaškem, uradno pa naj bi ga obvladoval avstrijski državljan Peter Reicher. Skupina Slovakstav je letos poleti doživela preobrazbo. Dobila je novo ime – TCS. »Naziv SLOVAKSTAV ni odražal temeljnega poslanstva podjetja,« so pojasnili v podjetju.

 Morda so se za preimenovanje odločili tudi zaradi bankrota svoje slovenske podružnice. Tudi v tej je bil prokurist Rozman, vendar je leta 2018 zašla v težave, njene posle pa je očitno prevzelo podjetje Slovakstav. V stečajni masi podružnice ni bilo niti evra, zato je morala stroške stečajnega postopka založiti država. Po zadnjih informacijah so terjatve prijavili le Finančna uprava RS (Furs) ter zdravstvena in pokojninska blagajna. Vsega skupaj naj bi bilo za več kot 1,5 milijona evrov neporavnanega dolga.