Čudna povezava
Prispevki za samostojne podjetnike so vezani na rast povprečne plače. Najnižji prispevki so tako odmerjeni od osnove, ki znaša 60 odstotkov povprečne plače. Ker je glavni generator višanja plač v Sloveniji rast plač v državni upravi, ki s poslovanjem s. p.-jev nima nobene povezave, je taka naveza videti precej nepravična.
Slovenska vlada se je v preteklem tednu pohvalila s svojimi izvrstnimi rezultati: gospodarstvo cveti, nezaposlenost je nizka, povprečna plača se je močno zvišala. Videti je, kot da živimo v pravljici. Vsi z malce znanja ekonomije ali zdrave kmečke pameti vedo, da je vzrok tega čudeža zelo preprost. Praktično ves svet v času epidemije obmetava prebivalce in gospodarstvo s kupi denarja in rezultat je očiten.
Plače v nebo
Vzemimo pod drobnogled povprečno bruto plačo. Lani se je ta povzpela na 1856 evrov, letos bo, kot kaže, rast še večja. Če upoštevamo le prvih devet mesecev, se je povprečna bruto plača povišala za okoli sto evrov. A glede na to, da bosta v statistiko zajeti še plači za november in december, ko se izplačujejo božičnice in 13. plače, bo to povprečje na koncu krepko višje. Napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sicer kaže, da naj bi se povprečna plača povišala za enak delež kot v letu 2020, torej za 5,8 odstotka. To bi pomenilo, da bi se povprečna bruto plača na koncu leta močno približala 2000 evrom.
Plače višajo dodatki
Kot so nam pojasnili na Umarju, so rast povprečne bruto plače lani in letos močno zaznamovali uveljavljeni interventni ukrepi za ohranjanje delovnih mest v povezavi z metodologijo izračuna plač in izplačila dodatkov, povezanih z razglasitvijo epidemije. Skupaj z izplačanimi dodatki za delo v kriznih razmerah je to povzročilo precejšen dvig bruto plače na zaposlenega v povprečju lanskega leta (5,8 %), kljub padcu gospodarske aktivnosti.
Tudi letos visoka rast
Tudi v prvi polovici letošnjega leta je rast bruto plače na zaposlenega močno nihala. V zasebnem sektorju je na rast poleg višje minimalne plače in pritiskov zaradi pomanjkanja delovne sile vplivalo predvsem dejstvo, da so se nekateri interventni ukrepi zaključili in so se zaposleni vrnili na svoja delovna mesta. V javnem sektorju pa je na gibanje vplivala dinamika izplačil dodatkov. Po podatkih ministrstva za finance je bilo za dodatke zaposlenim od marca lani do oktobra letos namenjenih 927 milijonov evrov, od tega večina, kar 723 milijonov evrov, letos. V zadnji objavljeni napovedi Umar predvideva, da se bo v preostanku leta zaradi odprave ukrepa čakanja na delo, v katerega je bil vključen velik delež zaposlenih, in neizplačevanja dodatkov, povezanih z razglasitvijo epidemije v javnem sektorju, rast bruto plače umirila in ne bo izpostavljena večjim nihanjem. Zaradi močne rasti v prvi polovici leta bo sicer v povprečju celotnega leta rast ostala visoka (5,8 %).
Več skrbi za samostojne podjetnike
Če se številni Slovenci lahko veselijo dodatkov in višjih plač, pa se lahko za glavo držijo predvsem samostojni podjetniki, zlasti tisti v prekarnem delovnem razmerju. Zaradi velikega zvišanja povprečne plače se jim bodo z novim letom znova znatno zvišali mesečni prispevki. Če so še leta 2019, pred epidemijo, znašali 372 evrov, lahko pričakujejo, da bodo v letu 2022, glede na prognoze Umarja, za prispevke morali plačevati okoli 450 evrov na mesec, torej skoraj 80 evrov več.
Hkrati se številni še vedno soočajo z upadom prometa ali celo prepovedjo delovanja zaradi epidemije. V segmentu samostojnih podjetnikov so na eni strani tisti, ki lahko zaradi povečane potrošnje in povpraševanja državljanov cene dvigajo in sledijo inflaciji ter trendu rasti plač, ter na drugi strani samostojni podjetniki, ki so jim omejitve praktično uničile poslovanje ali pa so v takem pogodbenem razmerju, da višjih stroškov ne morejo kompenzirati z zvišanjem cene svojega dela (prekarni delavci). Vlada jih v svojih ukrepih obravnava enako oziroma, glede na izkušnje najpogosteje, kar pozabi na ta segment prebivalstva in njihove težave rešuje z veliko zamudo.
Rast minimalne plače
Pritisk na rast povprečne plače pa se zagotovo ne bo umiril. Življenjske potrebščine so se namreč krepko podražile, oktobra so bile za kar 4,2 odstotka dražje kot decembra lani. Sindikati so tako že napovedali, da ob novem letu pričakujejo dvig minimalne plače za kar okoli deset odstotkov. Tovrstno povišanje bi naslednje leto spet povzročilo znaten dvig povprečne plače. Ker je velik del povišanja plač odpadel na javni sektor, lahko naslednje leto pričakujemo, da bo pritisk na dvig plač večji tudi v zasebnem sektorju. Razlika med povprečno plačo v javnem in zasebnem sektorju je namreč ogromna: v prvih devetih mesecih letošnjega leta povprečna neto plača v javnem sektorju znaša 1512 evrov, v zasebnem pa 1139 evrov.
