V Celju se obetajo spremembe

Bo občinska oblast zagotovila dovolj prostora za razvoj podjetij?

Janja Intihar / Novi tednik
13. 11. 2021, 07.41
Deli članek:

Predvidoma marca prihodnje leto bodo celjski mestni svetniki dobili na mizo predlog strategije gospodarskega razvoja Mestne občine Celje za obdobje od 2021 do 2027. Župan Bojan Šrot je projektno skupino za pripravo strategije že imenoval, glavno besedo pri njenem vodenju pa je spet dobila lokalna obrtno-podjetniška zbornica.

Andraž Purg – GrupA
Celjsko gospodarstvo za svoj razvoj potrebuje predvsem več prostora.

Obrtno-podjetniška zbornica je že začela zbirati predloge in pripombe, saj želi tako kot pri prvi strategiji k sodelovanju pritegniti čim več ljudi in ustanov, ki so kakorkoli povezani z gospodarstvom. Zbornica je izhodišča za pripravo nove strategije nedavno predstavila na svojem tako imenovanem podjetniškem zajtrku, kjer je predstavila tudi nekatere učinke ukrepov iz prve strategije, ki jih je občina izvajala od leta 2014 do 2020.

Na sicer skromno obiskanem sestanku je Peter Pišek, podpredsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje in predsednik skupine za pripravo strategije, povedal, da je bilo od leta 2014 do 2020 v celjski občini veliko narejenega, a je prostora za izboljšave še vedno veliko. Tako meni tudi projektna skupina, ki je analizirala ukrepe prve strategije in zbrala podatke o tem, kakšno je po sedmih letih stanje v celjski občini na področju prebivalstva, šolstva, zdravstva, trga dela, štipendij in predvsem gospodarstva.

Bolje, a še vedno pod povprečjem

Kot je povedala Tatjana Štinek, operativna vodja skupine, je bila prva strategija dobro zastavljena, kar med drugim dokazujejo tudi boljši gospodarski kazalci, ki kljub temu še vedno na marsikaterem področju zaostajajo za državnim povprečjem. Od leta 2014 število gospodarskih družb v občini narašča, več je tudi zaposlenih. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je s 35.400 evrov povišala na 43.720 evrov, kar je sicer pod povprečjem države, a več, kot znaša regijsko povprečje.

Število samostojnih podjetnikov se je znižalo, a je kljub temu število zaposlenih pri njih naraslo. Dodana vrednost se je z 11.195 evrov zvišala na 14.600 evrov, kar je še vedno pod regijskim in državnim povprečjem. Brezposelnost, ki je bila pred sedmimi leti 16,4-odstotna ter je presegala regijsko in državno povprečje, se je do leta 2019 znižala na 8,9 odstotka. Lani se je spet zvišala, in sicer na 11,2 odstotka, kar je več, kot je znašala na ravni države.

V skladu s strategijo je občina leta 2015 začela dodeljevati spodbude za razvoj podjetništva. Spodbujala je razvoj inovacij ter ustanovila podjetniški inkubator, v katerem na leto sodeluje 15 do 38 zagonskih podjetij. Z nagovarjanjem delodajalcev, naj se vključijo v štipendijsko shemo, ji je število kadrovskih štipendij uspelo več kot podvojiti. V želji, da bi zagotovila čim večjo samooskrbo, je uvedla tudi spodbude za razvoj podeželja. Na njenem območju je trenutno 390 kmetij, 220 posameznikov je kmetijstvo prijavilo kot svojo dopolnilno dejavnost. Občina je bila uspešna na področju stanovanjske politike, je še poudarila Tatjana Štinek. Pripravila je tudi strategijo razvoja turizma in oživitve mestne jedra.

KKM
Od leta 2014 do 2020 je bilo v celjski občini veliko narejenega, a je prostora za izboljšave še vedno veliko.

Celje International zašla v zasebne vode

Z željo, da bi se podjetja še bolj povezala in si pomagala pri prodoru na tuje trge, je občina v okviru strategije ustanovila skupino za internacionalizacijo celjskega gospodarstva Celje International, v katero so se poleg regionalne gospodarske zbornice in območne obrtne zbornice vključili še Razvojna agencija Savinjske regije, Inkubator Savinjske regije, Klub podjetnikov Zlatorog ter družbi Kovintrade in Celjski sejem. Skupina je pripravila 16 dogodkov, na katerih so se celjski podjetniki seznanili s pogoji poslovanja na nekaterih tujih trgih in se srečali s tujimi poslovneži. A je projekt zašel v slepo ulico, ugotavlja Peter Pišek. »Zametki so bili dobri, rezultati pa slabši od pričakovanih,« je povedal Pišek, ki meni, da se bo z zamenjavo vodstva skupine lahko marsikaj spremenilo na bolje. Skrb za vodenje naj bi namreč prevzel Tomaž Benčina, direktor regionalne gospodarske zbornice, ki je kot dolgoletni predsednik uprave Cinkarne Celje na tujih trgih dobil veliko izkušenj.

Tudi Benčina meni, da je treba za celjsko gospodarstvo na področju internacionalizacije pripraviti nov koncept. Skupina naj pripravi manj dogodkov, a bolj kakovostnih, k sodelovanju naj poleg velikih pritegne tudi srednja in mala podjetja ter obrtnike. »Ni bilo vse slabo, kar je naredila skupina Celje International. Slabo je, ker je internacionalizacija celjskega gospodarstva začela postajati zasebni projekt,« je dejal in poudaril, da bi v prihodnje poslovne dogodke z mednarodno vsebino morala finančno podpreti tudi podjetja.

Premalo denarja za promocijo mesta

Tako kot pri prvi gre tudi pri pripravi nove strategije za zelo obsežen projekt, je poudaril Peter Pišek. »Res je, da je bilo v preteklih sedmih letih namenjenega več občinskega denarja za spodbujanje gospodarstva, vendar so se in se še vedno vse želje in dobre namere končajo pri vprašanju, kje in kdaj bo občina lahko podjetjem zagotovila več prostora za njihov razvoj. Na voljo je kar nekaj površin, na primer na območju stare cinkarne, kjer je neizkoriščenih kar 17 hektarjev zemljišča, a tega, kdaj bo končno za to območje sprejet občinski podrobni prostorski načrt, še ne vemo. Celje je pri pripravi prostorskih dokumentov ujetnik državne birokracije, saj mu nalaga vedno nove pogoje,« je ugotavljal Pišek. Kritičen je bil tudi do občinske oblasti, ki po njegovem mnenju promociji mesta nameni premalo denarja. Nekaj deset tisoč evrov ni dovolj, je dejal, potreben bi bil najmanj milijon evrov. Poleg tega po njegovem mnenju občina še vedno ni izkoristila vseh priložnosti za razvoj turizma, niti ne podpira dovolj tistih, ki želijo pri tem sodelovati.