Vse teže ju prenašata po stopnicah

»Da Slovence prosimo za pomoč, je bila ena naših najtežjih odločitev.«

Polona Krušec
13. 11. 2021, 07.26
Deli članek:

V Sladkem Vrhu pri Šentilju blizu slovensko-avstrijske meje živijo Barbara, Rene, Nik, Jan in Blaž. Petčlanska družina si je dom ustvarila v hiški, ki sta jo na kredit kupila zakonca, še preden so prišli trije otroci. A dom dvema njunima otrokoma ne ustreza povsem.

osebni arhiv
Mamica Barbara in očka Rene z dvojčkoma.

Barbari in Reneju Hajncu sta se pred sedmimi leti rodila dvojčka. Na svet sta zelo pohitela, že v 37. tednu sta presenetila starša. Vsak je imel le okoli kilogram in pol. V porodnišnici so jima povedali, da morda dečka sploh ne bosta preživela.

A fantka sta dobro napredovala in postajala vedno bolj neodvisna od medicinskih naprav, ki so ju spremljali od prvega dne. Hajncova sta povedala, da sta bila presrečna, ko sta Nika in Jana končno lahko odpeljala domov. »Bil je 43. dan. Vsi smo bili veseli te prelomnice. A to veselje je trajalo samo pol leta. Takrat smo prvič obiskali razvojno ambulanto, kjer so ugotovili, da imata sinova cerebralno paralizo. Bila sva v šoku,« je povedal oče fantkov Rene.

Skromno nadomestilo

Mama prikimava, medtem ko nežno v svoje naročje stiska svoje fante, ne samo dvojčka, ampak tudi novega člana družine, saj se je pred štirimi meseci Hajncovim pridružil še en deček, Blaž. Zdaj petčlanska štajerska družina poskuša narediti vse, kar je v njihovi moči, da svojim otrokom, sploh bolnima fantkoma, Blaž je namreč zdrav deček, ponudita čim več za njihov razvoj. Tako jima veliko terapij financirata sama, kar je sicer težko, saj dela samo Rene. Barbara je namreč, ker skrbi za Nika in Jana, ostala doma in prejema samo skromno nadomestilo za izgubljeni dohodek. S tem morata pokrivati vse tekoče stroške, pa še precej samoplačniških terapij za fantka, sploh plavalne, ki jih Nik in Jan obožujeta.

»Ko prideta v vodo, sta v nebesih, tako da komaj čakata, da gremo na bazen, kar je ob torkih. Takrat se pod vodstvom terapevta učita plavanja po posebni metodi. V bazenu sta tako rada, ker sta edino tam povsem samostojna. Zmoreta namreč plavati z rokavčki, pri čemer ne potrebujeta nobene pomoči. To jima res veliko pomeni. V užitek nam je, ko ju gledamo, kako se žogata in veselita,« pove mamica Barbara.

Osebni arhiv
S pomočjo opornice Jan in Nik lažje stojita.

Stopnice, stopnice

Rene si je, da bi zaslužil več, delo našel v sosednji Avstriji. Pretežni del dneva ga tako ni doma in Barbara prevzame vso skrb za dvojčka in dojenčka nase. Ker sedemletnika s cerebralno paralizo pridno rasteta in sta vsak dan težja, ju vse teže prenaša iz nadstropja v nadstropje, saj ima hiša precej stopnic.

»Že da prideš v pritličje, kjer imamo dnevne prostore in se zadržujemo največ časa, moramo premagati nekaj stopnic. Potem pa moramo priti še iz pritličja v mansardo, kjer imata fantka sobico, v kateri sta zelo rada. Nekako moramo poskrbeti, da se bomo lahko čim bolj neovirano premikali po hiši, sploh zdaj, ko bosta vse večja in jih bom sama težko prenašala. Zdaj jih še primem v naročje in odnesem, ampak komaj komaj,« pravi Barbara Hajnc.

Za 35.000 evrov stroškov

Za svojo družino sta si starša zadala cilj. »Potrebovali bi dvigalo. Táko, kot je v stanovanjskih blokih. Če bi to uresničili, bi se fantka lažje, tudi samostojno, premikala po hiši. To bi bila pridobitev,« povesta starša. Izvajalci, ki bi izvedbo dvigala izpeljali, so že prišli na ogled hiše in ugotovili, da je cilj izvedljiv, ni pa poceni. »Dvigalo bi nas prišlo 30.000 evrov, za poseg na strehi, ki bi jo bilo treba prilagoditi zaradi nove pridobitve, pa bi porabili še okoli 5000 evrov, skupaj 35.000,« povesta Hajncova.

osebni arhiv
Dvojčkoma se je pred štirimi meseci pridružil bratec Blaž.

Storimo to

Ta vsota je zanje nedosegljiva, zato sta dolgo zbirala pogum, da Slovence prosita za pomoč. »To je bila ena najtežjih odločitev, da prosimo, da nam pomagajo dobri ljudje, vendar imava pred očmi cilj in si želiva, da nam pri tem pomagate. Dvigalo bi za nas spremenilo vse,« sporočata čustveno.

Za družino s Sladkega Vrha lahko donirate prek SMS-sporočila. Zanju je oddaja Tednik nacionalne televizije omogočila SMS-donacije. Tako lahko na 1919 pošljete SMS z besedo TEDNIK ali TEDNIK5 in prispevali boste en oziroma pet evrov. Lahko pa poljuben znesek darujete na račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: SI56 0400 1004 9903 191, sklic SI00 07-245015, namen: pomagamo.

»Že zdaj se zahvaljujemo vsem, ki nam bodo pomagali do dvigala za naša Nika in Jana. Verjameva, da nam bo skupaj uspelo. Akcijo zbiranja smo komaj začeli, so pa nanjo že dobri odzivi. Lepo je videti tudi, kako nas ljudje poiščejo, ko izvejo za nas, in nas želijo podpreti. Iskrena hvala, to je ganljivo,« so še Barbarine in Renejeve besede.