Dvojna merila

Samozaposleni do nadomestila upravičeni le ob »negi otroka«

Luka Tetičkovič
11. 11. 2021, 19.02
Posodobljeno: 11. 11. 2021, 19.14
Deli članek:

Samozaposleni so v primerjavi z zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi diskriminirani, saj jim ne pripada nadomestilo za karanteno ali varstvo otrok. OZS poziva k ureditvi razmer. Vlada sporoča, da so spremembe zakonodaje pripravljene.

Dreamstime
Samozaposlenim nadomestilo pripada samo v primeru, da je otrok na testu pozitiven in napoten v izolacijo.

Člani facebook skupine Tudi mi smo (samo)zaposleni ugotavljajo, da samozaposlenemu z otrokom v karanteni ne pripada nikakršno nadomestilo. Če otrok namreč ni pozitiven na testu za koronavirus in je imel le rizični stik, mu zdravnik odredi karanteno, ne izolacije. Otrok tako ne šteje za bolnega, zato zdravnik staršu ne odpre nege otroka in z njo bolniškega staleža zanj.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da se je število karantenskih odločb s hitrim širjenjem okužb z novim koronavirusom bistveno povečalo, s tem pa se povečujejo stiske samozaposlenih. »Tudi samozaposleni in njihovi otroci dobivajo karantenske odločbe. In če zaposleni dobijo nadomestilo za čas karantene ali karantene otrok, potem morajo enake pravice imeti tudi samozaposleni. To napako in krivico je treba nemudoma odpraviti,« je dogajanje komentiral predsednik OZS Branko Meh.

Predlog zbornice je, da se vnovič uzakoni nadomestilo v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka, podobno kot v petem protikoronskem zakonu; v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma za čas, ko samozaposleni ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile, torej karantene otrok, vendar ne manj kot 250 evrov za deset dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov na mesec.

Vlada je sporočila, da imajo spremembe zakonodaje pripravljene v sklopu sklada za okrevanje in odpornost ter ukrepe v okviru evropske kohezijske politike. Pri tem niso bili konkretni, na kakšen način bodo spremembe uvedli.

Predpis naslovil ljudi v delovnih razmerjih, ne samozaposlenih

Do težav je sicer prišlo, ko je sredi julija v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.

Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oziroma ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor spada tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni niso upravičeni do nadomestila.

Ob negativnem testu brez nadomestila, ob pozitivnem stopi v veljavo nega otroka

Povzeto trenutno veljajo naslednja pravila: če je otrok zaposlenega (do petega razreda OŠ) negativen na test za koronavirus, a je zaradi tveganega stika zanj odrejena karantena, zaposlenemu pripada nadomestilo. Če otrok zboli in je na testu pozitiven, tedaj je napoten v izolacijo, zato lahko zaposleni koristi nego in to šteje, kot da je zanj odprt bolniški stalež.

Samozaposleni so iz tega izvzeti, saj nimajo pogodbe o zaposlitvi. Samozaposleni tako v primeru, da je otroku odrejena karantena, ne prejmejo nič. Če je otrok na testu pozitiven, pa prejmejo nadomestilo le, če so cepljeni. V tem primeru jim namreč ni odrejena karantena in lahko uveljavljajo nadomestilo za nego bolnega otroka. Če so starši necepljeni, jih zdravnik napoti v karanteno in jim s tem onemogoči, da bi prejeli nadomestilo.

Karantena je za zdrave, izolacija za okužene

Za razjasnitev pojmov, kaj je karantena, kaj izolacija in kaj nega otroka, smo prosili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Karantena je odrejena za zdrave osebe, izolacija pa za okužene« oziroma bolne, so nam razlikovanje formulirali na ZZZS. »Če je oseba bolna (kar ugotovi zdravnik), ji pripada bolniški stalež in nadomestilo plače v breme delodajalca ali obveznega zdravstvenega zavarovanja, če ni bolna, pa ne.«

V primeru odrejene karantene odsotnost z dela ureja delovnopravna in interventna zakonodaja – krije se iz blagajne Zavoda RS za zaposlovanje in ne iz zdravstvene blagajne. Zaplet nastane pri otrocih, ki so napoteni v karanteno in ne v izolacijo, saj starši takšnega otroka ne morejo koristiti nege. »Nega je namreč namenjena negovanju bolnega otroka. Starš lahko uveljavlja začasno zadržanost od dela zgolj na primer za dan, ko je spremljal otroka k izvajalcu zaradi izvedbe potrebne zdravstvene storitve, v drugih primerih pa ne. V drugih primerih, ko otrok ostane doma in ni bolan, si starši, ki so zaposleni, urejajo odsotnost z dela skladno z delovnopravno zakonodajo,« pojasnjujejo na ZZZS.