Glavna ovira, s katero se srečuje zdravstvo v boju z epidemijo, je pomanjkanja kadra. Prihod epidemije je razkril katastrofalno stanje, na katerega so sicer sindikati opozarjali že dalj časa. Prvi, drugi in tretji val epidemije so stanje le še poslabšali. Tako smo najhujši četrti val pričakali celo s 600 manj zaposlenimi na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe. A čeprav smo se ob razmahu epidemije znašli na robu prepada, se je vlada šele ta teden odločila, da bo ugodila prošnjam in zahtevam sindikatov ter omogočila zvišanje plač. Lahko bi rekli: prepozno in najbrž tudi premalo.
Za toliko bodo plače višje
Petintrideset tisoč zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu lahko že naslednji mesec pričakuje višje plače, nekateri zgolj za štiri odstotke, najbolj obremenjeni celo do 24 odstotkov. Medicinske sestre v intenzivnih enotah naj bi dobile šest plačnih razredov višjo plačo, medicinske sestre, bolničarji in socialni oskrbovalci v domovih za starejše pa naj bi dobili do štiri plačne razrede več, pri čemer en plačni razred pomeni štiri odstotke višjo plačo. Plača se bo zvišala približno 80 odstotkom zaposlenih v zdravstvu, 80 odstotkom zaposlenih v socialnem varstvu in 40 odstotkom zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Finančne posledice bodo po nekaterih ocenah presegle 40 milijonov evrov na leto.
Podpisniki bodo predlagali še uvedbo dodatka za deficitarnost, zvišanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času ter spremembo orientacijskih delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu.
Tudi aneks
Reprezentativna sindikata zdravstva in socialnega varstva ter vlada so včeraj torej parafirali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač. Predvidoma še v tem tednu bo sledil podpis dogovora in obeh aneksov k področnima kolektivnima pogodbama, ki po ocenah 35.000 zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu prinaša višje plače.
Tudi nova delovna mesta in »profili«
Pogajanja, ki so se začela sredi avgusta, so primarno potekala zaradi akutnega reševanja kadrovske problematike na področju zdravstvene nege in nekaterih pomanjkljivosti iz preteklih dogovorov. Ključna rešitev so spremembe uvrstitve delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu. Pogajalski strani sta tako po skoraj treh mesecih pogajanj dosegli sporazum, po katerem so posamezna delovna mesta v plačnih skupinah E (zdravstvo), F (socialno varstvo) in J (spremljajoča delovna mesta) prepoznana kot tista, s katerih je odšlo največ zaposlenih in za katere delodajalci najtežje najdejo ustrezen kader. Dogovorili so se tudi za nekatera nova delovna mesta, med drugim za nov »profil« kineziologa.
Višji znesek z novembrsko plačo
Poleg delovnih mest zdravstvene nege gre še za druga delovna mesta v zdravstvu (nekatera delovna mesta farmacevtskih tehnikov in farmacevtov, psihologov in kliničnih psihologov, logopedov in kliničnih logopedov, laboratorijske diagnostike, inženirjev ortotike in protetike, socialnih delavcev) in socialnem varstvu (nekateri strokovni delavci v plačni podskupini F1, delovna mesta v zdravstveni negi in oskrbi v podskupini F2), pa tudi za nekatera ključna delovna mesta v plačni skupini J. Dvig plačnih razredov je po njenih navedbah različen med delovnimi mesti, razlogi za dvig pa izhajajo iz preteklih nesorazmerij ter preprečevanja odhodov kadra. Dogovor bo začel veljati s prvim dnem po objavi v uradnem listu, torej lahko del zaposlenih višji znesek na plačilni listi pričakuje že z novembrsko plačo.
