Ker je v javnosti razširjeno, da je učinek tega brezbarvnega plina lahko škodljiv, je bilo prebivalstvo ob novici nekoliko vznemirjeno. Znano je namreč, da žveplov oksid vpliva na poškodovanje vlažnih sluznic zaradi tvorbe žveplaste kisline pri koncentracijah od 20 ppm (število delcev na milijon) dalje. Koncentracije od 400 ppm dalje pa so pri vdihovanju dlje od minute življenjsko nevarne.
Agencija RS za okolje se je nemudoma odzvala na strah Slovencev in pojasnila, da meritve in modelski izračuni kažejo, da je oblak SO2 prisoten le v višjih plasteh ozračja, nad 5000 metrov nadmorske višine, da ne seže do tal, zato nevarnosti ni. »V torek so bile izmerjene vrednosti SO2 običajne (3–5 μg/m3) in so daleč pod mejno vrednostjo škodljivega vpliva na zdravje, ki je 350 μg/m3. Pričakujemo, da bo podobno ostale dni. Če se bo vrednost SO2 dvignila na raven, ki je lahko škodljiva za zdravje, bomo o tem obveščali na vseh svojih komunikacijskih kanalih,« so sporočili na začetku tedna.
Večjih težav ne bo
Glede na slabo vremensko napoved, včeraj in danes je bil namreč napovedan dež, je obstajala bojazen, da bo prišlo do kislega dežja. Ta nastane, ko se SO2 zmeša z vodo v ozračju. »Vendar so napovedi pokazale, da bo v času, ko bo oblak žveplovega dioksida nad Slovenijo, le malo rahlih lokalnih padavin (predvsem v hribovitem svetu), poleg tega bodo padavinski oblaki pod oblakom SO2. Obsežna hladna fronta, ki potuje prek Evrope, sicer oblak SO2 potiska pred seboj proti vzhodu in ga že od četrtka zvečer ne boveč nad Slovenijo,« so še povedali na ARSO.
Pomemben učinek kislega dežja je sicer poškodba kemijskega ravnovesja v tleh, kar povzroča izpiranje določenih rudnin, na primer magnezija in aluminija. Rastline, ki rastejo v takih tleh, posebno iglavci, trpijo zaradi pomanjkanja rudninskih snovi in so bolj dovzetne za bolezni. Rudninske snovi iz tal se zato izpirajo v reke in jezera, kar zmoti vodno življenje, na primer poškoduje škrge ribjih mladic in ubija rastline.
To ni tako nedolžno
Zdravniki kislemu dežju pripisujejo tudi vpliv na zdravje ljudi. Majhni delci, ki so večinoma sestavljeni iz enakih plinov kot kisli dež (žveplov in dušikov dioksid), povzročajo prezgodnjo smrt in bolezni, kot je rak. Kisli dež lahko poškoduje tudi stavbe in zgodovinske spomenike, zlasti tiste, ki so zgrajeni iz apnenca ali marmorja in vsebujejo velike količine kalcijevega karbonata. Lahko poveča tudi stopnjo oksidacije, predvsem bakra in brona.
Vulkan Cumbre Vieja je sicer aktiven od 19. septembra, ko je izbruhnil. V ozračje je izpustil ogromno količino strupenega plina, in sicer več kot 250.000 ton. Za zdaj se znaki, da bi se umiril, še ne kažejo. Tamkajšnji vulkanološki inštitut je povedal, da ima lava 270 stopinj Celzija, njen tok pa se premika s hitrostjo 15 metrov na uro.
To so posledice
Odkar se je vulkan po 50 letih znova zbudil, je lava na otoku popolnoma uničila več kot 1800 stavb. 754 hektarjev površin je prekrila metrska plast lave. Od izbruha Cumbre Vieje so morali na varno prepeljati približno 7000 prebivalcev. Glavni tok lave je ustvaril nov rt, ki trenutno obsega 36 hektarjev veliko območje, kar je približno toliko kot 50 nogometnih igrišč. Zemljevid La Palme, otoka, ki je sicer turistično precej manj razvit kot Tenerife ali Gran Canaria, katerega glavna gospodarska dejavnost je pridelava banan, bo treba znova narisati.
Območje je zadnje dni streslo tudi več deset potresov z močjo okoli četrte stopnje. Ker ti po navedbah oblasti še naprej potekajo na globinah več kot 30 kilometrov, ne predstavljajo večje nevarnosti, vendar po mnenju strokovnjakov kažejo, da bo vulkan aktiven še nekaj časa.
