Novice Svet24

Bobo

Okuženost s koronavirusom po slovenskih osnovnih šolah bliskovito narašča, v karantenah je trenutno veliko celotnih oddelkov. Samo na Ptuju je denimo v tamkajšnji največji osnovni šoli v karanteni kar devet oddelkov. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec pa nič oziroma se raje ukvarja z izpolnjevanjem obljub človeku blizu koalicijski NSi, Franciju Demšarju, direktorju nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.

Edina smernica oziroma napotilo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) osnovnim šolam na področju zamejevanja širjenja okužb z nadležno korono je samotestiranje zadnje triade učenk in učencev. Ker k zmanjšanju števila okužb s koronavirusom lahko pripomorejo le tisti učenci torej, ki se prostovoljno testirajo, je izkupiček te edine vladne smernice oziroma smernice MIZŠ kakopak precej boren.

»Vse skupaj bi bilo smešno, če ne bi bilo v resnici zelo, zelo žalostno,« pravi ena od ravnateljic slovenskih šol, ki se ne strinja z vsebino pisanja predsednika Sindikata direktorjev in ravnateljev Slovenije Antona Obrehta, ki je s pismom ministrici Simoni Kustec izrazil podporo in se ji zahvalil za učinkovito delo. Pismo, ki ga je ministrica vstavila tudi v svoj dolgi odgovor na (že drugo) interpelacijo zoper njeno (ne)delo na resornem področju, kjer daje prednost kvantiteti besed pred kvaliteto njihove vsebine, je po besedah naše sogovornice skupek neambicioznih puhlic.

Za ravnateljico sramota

»Kaj, lepo vas prosim, pa je bilo na področju izobraževanja v času epidemije storjeno za dobrobit učenk in učencev? Naštejte mi, prosim, eno stvar, povejte mi en primer, ko je ministrica stopila na stran učenk in učencev,« je jasna ravnateljica, ki zaradi pritiskov, ki jih je z MIZŠ že bila deležna (prihaja iz Štajerske, od koder prihaja tudi eden od dveh državnih sekretarjev na MIZŠ, s katerim se tudi precej dobro pozna, pravi ravnateljica), ne želi biti imenovana. »Tako kot s celotno epidemijo se tudi s šolskim resorjem ukvarja politika, ki strokovnega argumenta ne pusti blizu. Sramota. Škoda. Žalost,« pravi sogovornica.

Zaradi pisanja Obrehta, ki je bil nekoč županski kandidat s podporo SDS, so iz sindikata zaradi nestrinjanja z zapisano vsebino že izstopili nekateri ravnatelji oziroma ravnateljice, nekateri naši sogovorniki pa nas celo opozarjajo, da je Obrehtovo pismo na mizi Kustečeve predvsem zaradi tega, ker je na njeni mizi tudi sprememba uredbe o plačah ravnateljev. Si Obreht torej dviguje ceno?
P

odoben primer – pridobitniško dobrikanje in pihanje na dušo sicer precej anemični ministrici, namesto katere v resnici odloča in podpisuje to in ono Marjan Dolinšek, sekretar iz kabineta premierja Janeza Janše (Dolinšek je do zdaj podpisal prav vse investicije MIZŠ v tem mandatu, to je 46 podpisov, vrednih čez 160 milijonov evrov, op. p.) – je tudi nastajajoči zakon o kakovosti v visokem šolstvu. Za sprejetje tega zakona je pri šolski ministrici že lani lobiral človek NSi Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), a je njegovo lobiranje obrodilo sadove šele po tem, ko sta ministrstvo morala zapustiti nekdanji državni sekretar Jure Gašparič in velika strokovnjakinja za kakovost izobraževanja, generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo Jana Javornik, na katero je bila ministrica Simona Kustec še posebej ljubosumna.

Zakaj točno Demšar tako vztrajno forsira zakon, ki bi – na las podobno temu, kar na področju zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu počne njegova agencija – zakonsko urejal kakovost v visokem šolstvu, ni znano. Menda zato, pravijo naši viri z MIZŠ, ker naj bi bila zakonodaja na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu po Demšarjevih trditvah precej razdrobljena, nekonsistentna in preširoka.

Sindikat opozarja na nesprejemljivost

Tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije so »izvedeli, da na MIZŠ na predlog agencije Nakvis pospešeno in v tajnosti pripravljajo zakon o kakovosti v visokem šolstvu, ki bi ločeno od obstoječega zakona o visokem šolstvu urejal področje zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu oziroma delovanje Nakvisa«. Kot še ugotavljajo v omenjenem sindikatu, je »delovna skupina na MIZŠ dobila nalogo, da zakon rekordno hitro uskladi, saj ga mora ministrstvo čim prej poslati v potrditev na vlado, nato pa v obravnavo državnemu zboru pred njegovim razpustom«.

Kot opozarjajo z visokošolskega sindikata, delovna skupina z MIZŠ, ki rokohitrsko pripravlja zakon, »v svoji sestavi ne zastopa vseh ključnih deležnikov na področju visokega šolstva. Člane je izbralo vodstvo MIZŠ, ne da bi pozvalo resorne institucije k temu, da svoje predstavnike izberejo in predlagajo sami.« Način, s katerim se MIZŠ loteva pisanja novega zakona, je, tako meni sindikat, nesprejemljiv.