V predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru ni več določbe, da se z globo kaznuje tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".
Tej določbi v prejšnjem predlogu so najbolj glasno nasprotovali v večjem delu opozicije. Menijo namreč, da je njen namen utišati kritike oblasti. V koaliciji so medtem neuspešno pojasnjevali, da gre za preprečevanje pouličnega nasilja. Za predlog je 22. septembra glasovalo 43 poslancev, proti pa jih je bilo 44.
Predlog sicer širi nabor upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov tudi za primer bolezni ali poškodbe. Prav tako se na ravni zakona definira vsebina pojma nepridobitna pravna oseba, natančno se tudi določa, kaj se šteje kot namen za humanitarne namene in kaj kot splošno koristen namen. Predlog tudi prepoveduje zbiranje prostovoljnih prispevkov tako, da bi bil pri tem denimo moten mir.
Dodatno se določa prekršek storilca, ki oškodovanca udari večkrat, in ne le enkrat. Prav tako se določa tudi prekršek s hrupom, če gre za hrup, ki ga glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje ni mogoče pričakovati in se s tem moti mir.
Predlog ureja dovoljeno uporabo karbida ali drugih plinskih zmesi za pokanje v času velikonočnih praznikov, praznika dela ali v času praznovanj v lokalni skupnosti. Širi pa tudi nabor osebnih okoliščin, zaradi katerih je mogoče storiti prekršek z namenom spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Ministrstvo je na e-Demokraciji objavilo tudi predlog sprememb pravilnika o zaščiti podatkov policije. Kot so na ministrstvu pojasnili za STA, naj bi z njim predpis uskladili z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj in z evropsko uredbo o varstvu podatkov. Prav tako naj bi ga uskladili z organizacijo delovanja ministrstva in policije, na podlagi katere strokovne službe ministrstva uporabljajo podatke policije. Gre za podporne službe, ki skrbijo za organizacijo in kadre, finance in računovodstvo, upravno poslovanje ter logistiko in nabave za policijo.
