Medtem, ko je bila ministrica za izobraževanje Simona Kustec v začetku septembra bolniško odsotna, je nenavadno široka pooblastila za opravljenje poslov na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dobil nekdanji poslanec SMC Marjan Dolinšek. Ta je sicer zaposlen v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše in ne na ministrstvu, a že nekaj mesecev po nastopu Janševe vlade je Dolinšek že dobil pisarno na MIZŠ. Že sredi aprila je Kustečeva s sklepom poskrbela, da je Dolinšek dobil pooblastila za »vodenje in usklajevanje dela znotraj MIZŠ z naslednjih področij: investicij (področje direktorata za investicije), športa (področje direktorata za šport), digitalizacije na MIZŠ ter delovnih teles vlade in državnega zbora, kjer lahko kot pooblaščena oseba podpisuje tudi dokumente, ki se nanašajo na omenjena področja«.
Konec poletja pa so se Dolinškova pooblastila še dodatno razširila: tako je lahko začel podpisovati tudi dokumente s področja finančnega poslovanja, javnih naročil in javnih razpisov. Dolinšek, ki formalno sploh ni zaposlen na ministrstvu, se je torej lahko podpisoval tudi pod dokumente s finančnimi učinki.
Delovanje Dolinška na MIZŠ omogoča pravna praznina
Na MIZŠ so nam kasneje pojasnili, da skladno s pravilnikoma ministrstva, ki urejata podpisovanje in potrjevanje dokumentov oziroma finančno poslovanje ministrstva, lahko ministrica tako »za prevzemanje obveznosti v breme finančnega načrta ministrstva« kot za podpisovanje finančnih dokumentov »pooblasti tudi druge osebe«. Zakon o vladi nadalje sicer določa, da so te osebe lahko le državni sekretarji, nikjer v zakonu pa izrecno ne piše, da so s tem mišljeni le resorni državni sekretarji. »Kdor zakon bere dobronamerno in odgovorno, ve, da zakon govori o državnih sekretarjih, zaposlenih na predlog ministra na matičnem ministrstvu. Gre torej za državne sekretarje posameznega ministrstva,« nam je zakon razložil ustavni pravnik, ki ni želel biti imenovan.
Na vsa naša nadaljnja vprašanja – koliko dokumentov je do zdaj že podpisal Dolinšek, kakšen finančni učinek so imeli in kaj konkretno je denimo Dolinšek do zdaj postoril na področju digitalizacije in investicij, za kar ga je pooblastila Kustečeva – nam z MIZŠ takrat niso odgovorili.
MIZŠ: Potrebovali bi več kot dva sekretarja
So pa danes odgovorili na poslansko vprašanje poslanke LMŠ Lidije Divjak Mirnik, ki jo je zanimalo, zakaj je Kustečeva za delo na ministrstvu pooblastila Dolinška, ki ni zaposlen na MIZŠ. Poslanka je navedla, da sicer ministrica za podpisovanje in potrjevanje dokumentov res lahko pooblasti državne sekretarje, a je glede na ustaljeno prakso po njenem mnenju jasno, da zakon govori o državnih sekretarjih, zaposlenih na matičnem ministrstvu, ne pa v kabinetu predsednika vlade. "To je tako, kot bi denimo obrambni minister pooblastil državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu, da zanj podpisuje naročila za nakupe orožja," je v poslanskem vprašanju zapisala Divjak Mirnikova.
Na MIZŠ odgovarjajo, da se lahko na omenjenem ministrstvu imenujeta največ dva državna sekretarja, da pa je področje delovanja MIZŠ tako široko in raznoliko, da bi jih bilo potrebnih več. Oba državna sekretarja, Damir Orehovec in Mitja Slavinec, pomagata ministrici pri opravljanju funkcije v okviru pooblastil, ki so jima podeljena. Marjana Dolinška pa je za pomoč pri opravljanju nalog iz pristojnosti MIZŠ pooblastil predsednik vlade, in sicer v okviru pooblastil, ki mu jih podeli ministrica, so dodali na ministrstvu.
Dolinšek podpisoval vse do 160 milijonov
Divjak Mirnikova je od ministrstva dobila tudi odgovor na vprašanje o tem, koliko dokumentov je v imenu Kustečeve podpisal Dolinšek in kakšen finančni učinek bodo imeli. Ministrstvo je pojasnilo, da je Dolinšek doslej podpisal 46 dokumentov s finančnim učinkom v znesku 160 milijonov evrov.
Iz seznama investicij, ki so ga priložili na ministrstvu, je razvidno, da je najvišja investicija, za katero je Dolinšek podpisal dokumente, vredna 72 milijonov evrov. Gre za dodatne projekte za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu med letoma 2022 in 2024. Dolinšek je podpisal tudi sklep o izboru projektov 2021 do 2024, in sicer v vrednosti 42 milijonov evrov. Pogodba z Arnesom o sofinanciranju operacije React EU v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, pa je vredna 16 milijonov evrov.
