Do testov, s katerimi se bodo testirali pod nadzorom fakultet in visokih šol, so namreč upravičeni brezplačno, dvignejo pa jih lahko v lekarnah. A si z negativnim rezultatom tega testa ne bodo mogli pomagati nikjer drugje kot samo ob vstopu v predavalnico. Kako pa na mestni avtobus, po topli obrok na študentske bone in do drugih storitev?
Pri nakupovanju v neživilskih trgovinah, poštnih in bančnih storitvah, pa tudi pri uporabi javnega potniškega prometa in prehranjevanju v restavracijah jim negativni rezultat samotestiranja ne bo koristil. Študenti bi se za dostop do naštetega morali plačljivo testirati na določenih točkah, in sicer s hitrimi antigenskih testi, ki veljajo 48 ur in stanejo okoli 10 evrov, ali PCR-testi, ki veljajo 72 ur in stanejo okoli 90 evrov. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je izpostavila, da to pomeni, da bi se morali študenti testirati večkrat na teden, če bi želeli nemoteno dostopati do omenjenih storitev.
Kako naj pridejo do fakultete
V praksi je videti tako: študent z negativnim rezultatom samotestiranja se lahko udeleži študija v živo, ne more pa tja priti z vlakom ali avtobusom; lahko opravlja študentsko delo, a ne more v gostinskem lokalu pojesti malice ali obroka, ki je za študente subvencioniran. ŠOS upa, da se bodo za študente določile izjeme pri koriščenju subvencioniranega javnega prevoza (kot za učence in dijake) ter pri študentski prehrani – tako, da bo za izpolnjevanje pogoja zadostovalo redno tedensko samotestiranje. Tako bi študentom omogočili dostop do storitev, nujnih za študij. Poenotili bi se pogoji za študij v živo, opravljanje študentskega dela ter dostop do storitev prevoza in prehrane, ki sta ključna za nemotena študij in delo, je poudarek ŠOS.
Vlada se temu izmika
Organizacija bo zato vlado tudi v prihodnje pozivala k taki ureditvi, da bi (brezplačno) samotestiranje, s katerim je omogočen dostop do fakultet in študentskih domov, zadostovalo tudi za uporabo drugih storitev, kot sta subvencionirana študentska prehrana in javni potniški promet. »Gre namreč za univerzalni pravici, ki sta študentom omogočeni na podlagi zakonov (zakon o cestnem prometu ter zakon o subvencioniranju študentske prehrane). Po našem mnenju vladni odlok ne sme posegati v podeljevanje in omejevati načina koriščenja konkretne pravice, podeljene z zakonom,« so nam sporočili.
Po njihovih informacijah je vlada predlog, da se sprosti samotestiranje za vstop na javni potniški promet, že dvakrat umaknila z glasovanja, čeprav je predlog prišel s strani resornih ministrstev. »Prioriteta je, da uredimo javni prevoz, vse drugo sledi, ampak se nam zdi zelo malo verjetno, da bi sprostili samotestiranje še za restavracije, banke, pošte in ostalo, če že pri prometu oklevajo,« je dejal Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS.
Za prevoz 80 evrov
Povedal je, da se bodo jutri na kolegiju srečale vse študentske organizacije, s katerimi se bodo dogovorili, kako naprej – kako doseči cilj, da bi samotestiranje za študente pomenilo nekaj več in jim odprlo vrata še drugam. »Na dan sicer prejmemo okoli 20 ali 30 e-mailov in klicev študentov glede uporabe potniškega prometa, ki izražajo nestrinjanje s tem, da se morajo testirati s plačljivimi testi, če želijo na avtobus ali vlak. Klical nas je študent, ki se, da ne bi plačeval testiranj, na predavanja vsak dan vozi z avtom; za vožnjo tja in nazaj domov porabi osem evrov, še enkrat toliko jih da za parkirnino. To je vsak dan 16 in na teden 80 evrov, to pa je za študentski žep zelo veliko,« je povedal Pirjevec. Dodal je, da je kar realnost, da se bo moral slovenski študent pogosto testirati vsaj s hitrim testom za 10 evrov, če bo želel normalen dostop do vsega, kar potrebuje za življenje.
