Državni tožilci se odzovejo na vse prošnje za usmeritve policistov ali kriminalistov, prav tako preučijo vse kazenske ovadbe in nato sprejmejo svojo odločitev, pravijo na tožilstvu. Navedbe, da ne storijo ničesar ob izraženih napadih na vladne predstavnike, po navedbah vrhovnega državnega tožilstva ne držijo. Do zdaj je bilo vloženih najmanj deset tožilskih aktov zoper osumljence kaznivih dejanj, storjenih zoper vladne predstavnike, ki v teh primerih nastopajo kot oškodovanci, pravijo.
Na vrhovnem državnem tožilstvu zatrjujejo, da imajo ničelno toleranco do vseh oblik nasilja. "Treba pa je opozoriti na očitno napačno mnenje javnosti, da so državni tožilci tisti, ki preganjajo storilce prekrškov. Storilce katerih koli prekrškov obravnavajo policisti in prekrškovni organi," so zapisali.
Policija je po navedbah tožilstva tista, ki zbira vse podatke o dejanjih, ki imajo znake kaznivega dejanja in odkriva storilce kaznivih dejanj: "Šele po popolno zbranih dokazih in opisanih okoliščinah pa je mogoče presojati, ali ima dejanje, tudi znake kaznivega dejanja".
Da se tožilstvu "v zadnjih dveh letih dogaja popolna pasivnost, popolna nemoč, kar je nesprejemljivo", je v nedeljo dejal notranji minister Aleš Hojs. Minister je bil do tožilstva kritičen tudi zato, ker dogajanja na sredinem protestu v Ljubljani ni prepoznalo kot nasilnega.
Kot pravijo na tožilstvu, je bila le vodja okrožnega državnega tožilstva obveščena o pridržanju dveh osumljencev pri zadnjem sredinem protestu, "ki pa sta bila očitno potem izpuščena, ne da bi policisti o tem obvestili dežurnega tožilca". "V medijih so se takrat pojavile informacije o številnih pridržanjih v zvezi s protestom, o katerih pa dežurni državni tožilec ni bil obveščen, niti se pozneje ta informacija ni izkazala kot resnična," so še zapisali.
