Pobudo za začetek zbiranja podpisov v podporo zakonu so v sindikatu v DZ vložili danes, nato pa mora predsednik DZ določiti 60-dnevni rok za zbiranje potrebnih 5000 podpisov podpore volivcev. V SPS pričakujejo, da bo predsednik DZ Igor Zorčič ta rok določil v najkrajšem možnem času. Za vložitev pobude sicer predhodno podpisov podpore ni treba zbrati, so pa v SPS kljub temu pobudi priložili več kot 3000 podpisov, ki so jih že zbrali. Ob tem v sindikatu pozivajo državljane, da prispevajo svoj podpis, druge sindikate in nevladne organizacije pa prosijo za pomoč pri njihovem zbiranju.
Predsednika Sindikata policistov Slovenije (SPS) Kristjan Mlekuš je pojasnil, da bi s predlogom končali sedanjo prakso, po kateri so zaposlenih tako v javnem kot zasebnem sektorju izpostavljeni samovolji svojih nadrejenih. Zakon namreč ne bi veljal zgolj za zaposlene v javni upravi, pač pa za vse zaposlene v Sloveniji.
Med razlogi za pripravo zakonskega predloga je Mlekuš navedel zlorabe instituta izrekanja opozoril pred odpovedjo za discipliniranje zaposlenih v policiji v zadnjem letu. Ob tem je spomnil na policista motorista, ki se je fotografiral s protestniki, ter zaposlene, ki so dobili opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi komentiranja na družbenih omrežjih.
Najbolj očiten primer pa je njegovih besedah izrek opozoril pred odpovedjo trem ljubljanskim policistom zaradi ukrepanja zoper rumene jopiče na protestu 25. junija. "Ta ukrep, ki ga je generalni direktor policije Anton Olaj zlorabil, ni razlog za vložitev pobude, je pa povod za to," je poudaril Mlekuš in dodal, da je ta primer jasno dokazal, da imajo delodajalci v rokah premočno orožje, s katerim disciplinirajo zaposlene.
S predlogom zakonske novele tako v SPS želijo omejiti možnost izrekanja opozoril pred redno odpovedjo delovnega razmerja, in sicer tako, da izrek tega ukrepa ne bil prepuščen samovolji nadrejenih, ampak morajo biti za to izpolnjeni točno določeni pogoji, kot je kršitev pogodbe o zaposlitvi. Z drugo rešitvijo bi v zakon vnesli možnost pravnega varstva zoper ukrep opozorila pred odpovedjo, prav tako delodajalci ne bi mogli začeti s postopkom redne odpovedi, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno o opozorilu.
Kot je še pojasnil Mlekuš, v prehodnih določbah še predlagajo, da vsa opozorila, izdana v času do uveljavitve tega zakona, izgubijo svojo pravno veljavo. Hkrati pa bi dopustili trimesečni rok, v katerem bodo lahko delodajalci v skladu z novim postopkom opozorilo na novo izrekli.
