Samo v Sredozemlju je od leta 2014 izginilo več kot 22 tisoč ljudi, ti pa umirajo tudi na kopenskih mejah, tudi v Sloveniji.
Po Evropi se dvigujejo nove ograje in žice. V obdobju po migrantski krizi leta 2015 vlade držav članic EU vse bolj zaostrujejo migrantske politike, pri čemer se vse raje poslužujejo fizičnih ovir. Efektivnost teh ostaja je zelo vprašljiva, bolj je močna njihova sporočilna vrednost za ljudi na obeh straneh meje.
Cerarjeve »tehnične ovire«
Slovenija ima ovire na meji s Hrvaško od leta 2016. Panelnim ograjam in žicam, ki so jih v takratni vladi Mira Cerarja cinično označili za »tehnične ovire«, se tudi pod aktualno vlado dodajajo novi kilometri, skupna dolžina naj bi tako znašala nekaj več kot 200 kilometrov od skupno 670 kilometrov meje. Pet let pozneje lahko rečemo, da je postavitev ograj in žic le malo pripomogla pri omejevanju nezakonitih prehodov meje, ob tem pa še posegla v naravni habitat živali. A v pomanjkanju celovitih rešitev na ravni Evropske unije in njenih držav partneric se posamezne države v zadnjih letih redno odločajo za to potezo, zadnja med njimi je Litva. Ta baltska država se je namreč znašla na najnovejši migrantski poti v EU, ki vodi prek Belorusije, saj ima ta neposredne letalske povezave z Bližnjim vzhodom, od koder lahko posamezniki brez večjih zapletov letijo do Evrope. Da bi nato prišli v EU, kjer podajo prošnje za azil, pa morajo prečkati mejo z Litvo, Latvijo ali Poljsko, ki so se vse tri članice EU. Na to dejstvo se je trio držav odzval z nasilnim odvračanjem migrantov in z napovedjo gradnje fizičnih ovir na meji. Pri tem jim bo očitno pomagala tudi Slovenija.
Donacija ograj
Vlada Republike Slovenije se je namreč odločila, da bo Litvi za »obvladovanje povečanega migracijskega pritiska« podarila 40 kilometrov »tehničnih ovir« oziroma ograj za zavarovanje meje. Litva je sicer začela ravno ta teden postavljati ograjo na 508 kilometrov dolgo mejo z Belorusijo. Do konca leta načrtujejo postavitev okoli štiri metre visoke ograje z bodečo žico na vrhu. Gradnjo naj bi zaključili prihodnje leto, za to pa nameravajo nameniti 152 milijonov evrov, poroča STA. Če je še deset let nazaj tako rekoč edine ograje na meji poznal Ciper, pa še tam zaradi več desetletij starega konflikta, te očitno zdaj postajajo standardna oprema za varovanje schengenskega območja pred migracijami. EU šest let po vrhuncu migrantske krize ni prišla niti blizu konsenzu na tem področju, namesto tega je na vsaki državi sami, da varuje lastno mejo, pri čemer največje breme pade na periferijo.
